Število smrti zaradi alkohola pri nas še vedno visoko

    Slovenija se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola že desetletja uvršča v sam evropski vrh. Statistika kaže, da je v Sloveniji v letu 2015 zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, vsakih 11 ur umrla vsaj ena oseba. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da bi vse te smrti lahko v celoti in enostavno preprečili že s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja ali vzpostavitvijo in vzdrževanjem abstinence.

    Pol žrtev alkohola mlajših od 65 let

    Vsakih 11 ur v Sloveniji beležimo vsaj eno smrt zaradi škodljive rabe alkohola, 80 % je moških, polovica je mlajša od 65 let. Na vsako osebo, ki je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, izgubimo v povprečju vsaj 11 let potencialnega življenja.

    »V letu 2015 je v Sloveniji vsak dan v povprečju umrlo 54 prebivalcev na dan, od tega vsak dan vsaj dve osebi zaradi posledic škodljive rabe alkohola ali vsaj ena oseba vsakih 11 ur. Istega leta smo v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev beležili skupno 808 smrti (650 moških in 158 žensk). Te smrti so predstavljale 4,1 % vseh smrti v državi, 6,7 % pri moških in 1,6 % pri ženskah« izpostavlja prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ in dodaja, da bi jih vse lahko enostavno in stoodstotno preprečili.

    Najpogostejši vzrok zaradi alkoholu neposredno pripisljivih smrti je bila alkoholna bolezen jeter zaradi katere je umrla polovica oseb, tretjina pa zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, oba najpogostejša vzroka smrti sta skupaj predstavljala 86 % vseh vzrokov smrti, ki so bili alkoholu neposredno pripisljivi.

    80% umrlih za posledicami alkohola je bilo moških

    V letu 2015 smo v povezavi z alkoholom izgubili tudi štiri osebe v starosti do 19. leta ali 14 oseb v starosti do 29. leta. 80 % vseh umrlih je bilo moških. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti je bila pri moških petkrat višja kot pri ženskah. »Problematika umrljivosti zaradi škodljive rabe alkohola pa je dejansko še bolj obsežna, v statistiko niso vključeni vsi tisti primeri, kjer je alkohol le eden od dejavnikov tveganja za bolezen ali vzrok smrti, npr. nekatera rakava obolenja, smrti zaradi prometne nezgode zaradi vožnje pod vplivom alkohola, umori v povezavi z alkoholom ipd.,« opozarja prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.

    Slovenija na šestem mestu po umrljivosti zaradi  alkohola

    Čeprav se breme umrljivosti zaradi škodljive rabe alkohola tudi v Sloveniji zmanjšuje, je še vedno visoko nad mednarodnim povprečjem. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija uvršča na 6. mesto med državami EU. »Po podatkih SZO standardizirana stopnja umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov tako v  svetu, v EU in v Sloveniji v zadnjih desetletjih upada, vendar je v Sloveniji umrljivost zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov vseskozi nad povprečjem EU.«  pojasnjuje prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija z 90,95 smrtmi na 100.000 prebivalcev uvršča na 6. mesto med državami EU za Litvo, Latvijo, Madžarsko, Romunijo in Estonijo.

    Umrljivost zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze

    Tudi po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, se breme umrljivosti v Sloveniji zmanjšuje, a je nad mednarodnim povprečjem. Slovenija se uvršča na 4. mesto. Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, je Slovenija na 4. mestu za Romunijo, Madžarsko in Litvo.

    Zaostajamo na področju sprejemanja učinkovitih ukrepov za zmanjšanje posledic škodljive rabe alkohola

    Pri sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola v Sloveniji zaostajamo, čeprav jih javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja in življenja. »V sprejemanju učinkovitih ukrepov na področju alkoholne politike se Slovenija glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov uvršča šele na 16. mesto med 29 evropskimi državami, čeprav  je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu in čeprav take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja in življenja,« izpostavlja prim. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. z NIJZ.

    Dokazano učinkoviti ukrepi alkoholne politike

    • omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač,
    • preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola (ukrep 0,0, naključno preverjanje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku),
    • omejevanje dostopnosti alkohola (npr. določena spodnja starostna meja za nakup in pitje alkoholnih pijač ter spodnja starostna meja za prodajo, uvedba licenc za prodajo alkohola, omejitev prodaje po urah in dnevih),
    • zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. zvišanje minimalnih davčnih stopenj, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen, dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače),
    • zgodnje prepoznavanje in obravnavanje tveganih pivcev ter kratke intervencije, zdravljenje    duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi škodljive rabe alkohola.
    Povejte svoje mnenje - kometirajte
    Deli