Živalski vrtovi – poučni ali nehumani?

    Živalski vrtovi še vedno privabljajo ogromno obiskovalcev, med katerimi zagotovo še posebej izstopajo družine z (majhnimi) otroki. Za mnoge otroke je obisk živalskega vrta celo prvi bližnji stik z živalmi, zato zagovorniki živalskih vrtov trdijo, da imajo ti zelo pomembno didaktično funkcijo. Poleg tega pa naj bi imeli živalski vrtovi tudi pomembno vlogo pri ohranjanju določenih živalskih vrst, ki jim grozi izumrtje. Vendar pa so na drugi strani vse glasnejši argumenti nasprotnikov živalskih vrtov, ki menijo, da so živalski vrtovi nehumani, saj gre pravzaprav za ujetništvo živali, ki so iztrgane iz svojega naravnega okolja.

    Živalski vrt kot zabaviščni park?

    Argument glede didaktične vloge živalskih vrtov pogosto naleti na očitek, da večina obiskovalcev prihaja predvsem zaradi druženja in zabave, le redki pa zaradi tega, da bi se medtem naučili česa novega. To potrjujejo tudi določene sistematične analize motivov in navad obiskovalcev živalskih vrtov. Pogosto se namreč zgodi, da obiskovalci kvečjemu strmijo v zaprte živali, le redki pa si medtem tudi preberejo informacije, ki so jim na voljo. Zabava je tako glavni motiv za obisk živalskega vrta, zato začenja ta s svojo infrastrukturo vse bolj spominjati na zabaviščni park ali nakupovalno središče.

    Vprašljiva tudi zaščita ogroženih vrst

    Pogosto se izkaže tudi, da živalski vrtovi namenjajo zalo majhen del sredstev, ki jih imajo na voljo, zaščiti ogroženih živalskih vrst. Večina proračuna je tako velikokrat namenjena privabljanju obiskovalcev, za kar je potrebno vse pogosteje vključiti tudi najsodobnejšo tehnologijo, kar pa ima seveda svojo ceno. Dobrobit živali je tako le redko v ospredju, ko je treba odločati o razdelitvi financ.

    Tudi živali niso varne pred depresijo

    Živali so v živalskih vrtovih pogosto zdolgočasene in socialno izolirane, kar se odraža tudi v njihovem vedenju. Vse več živali se tako zateka k samouničevalnemu vedenju, izvajanju obsesivnih gibov ipd. Medtem ko se ljudje zabavajo ob »prisrčnosti« njihovih gest, je lahko v resnici v ozadju huda stiska. Tako pravzaprav ni nenavadno, da se depresija – bolezen, za katero marsikdo meni, da je tipično človeška – vse pogosteje pojavlja tudi pri živalih. Nadomestne oblike zabave, ki so živalim včasih na voljo v živalskih vrtovih, običajno niso dovolj, zato morajo tudi pri mnogih živalih uvesti zdravila, s katerimi prekrijejo njihovo slabo počutje.

    Pogoste premestitve dodaten problem

    Obiskovalci se zelo hitro naveličajo opazovanja istih živali, zato imajo nekateri živalski vrtovi sklenjen dogovor o izmenjavi. To pomeni, da živali pogosto premeščajo iz enega živalskega vrta v drugega. Ne le da je transport v tem primeru zanje velik stres, obenem se s tem uniči tudi minimalna možnost navezave bližjega stika z drugimi živalmi, ki prav tako bivajo v živalskem vrtu. Za »prišleka« je pogosto zelo težko, ko se (ponovno) znajde v povsem novem okolju. Velikokrat so živali, ki v določenem živalskem vrtu bivajo že dlje časa, sovražne do tistih, ki pridejo tja povsem na novo. Posledično lahko prihaja do spopadov oziroma nasilja.

    V porastu tudi debelost in srčna obolenja

    Dve prav tako pogosti težavi v živalskih vrtovih, ki ju običajno povezujemo predvsem z ljudmi, sta tudi debelost in srčne bolezni. Živalski vrtovi namreč živalim pogosto težko zagotovijo tista hranila, ki jih potrebujejo. Tako je na primer v zadnjem obdobju pri slonih zelo pogosta debelost, kar s sabo prinaša tudi bistveno krajšo povprečno življenjsko dobo. Podobno so v nekaterih živalskih vrtovih soočajo s pravo epidemijo srčnih bolezni, zaradi katerih umirajo predvsem gorile.

    Kaj pa alternativa?

    Tudi večina znanstvenikov se strinja, da je za živali najbolje, če bivajo v svojem naravnem okolju in so svobodne. Obstajajo sicer tudi določeni poskusi, da bi se v živalskih vrtovih zagotovilo vsaj osnovni standard, ko je v igri dobrobit živali. Tako na primer ponekod v tujini neprofitne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito živali, podeljujejo posameznim živalskih vrtovom nekakšne certifikate, ki dokazujejo doseganje minimalnih ukrepov za izboljšanje pogojev bivanja ujetih živali.

    Mnogi pa kljub temu mislijo, da živalski vrtovi v nobenem primeru ne bi smeli obstajati, saj naj bi šlo za povsem nepotrebno odvzemanje svobode številnim živalim, ki se težko prilagodijo na povsem novo okolje. Borci za pravice živali pa poleg tega pogosto izpostavljajo druge možnosti, ki jih imajo na voljo tisti, ki si želijo neposrednejšega stika z živalmi. Te možnosti med drugim vključujejo potapljanje, opazovanje ptic, počitnice v malce bolj eksotičnih krajih ali pa nekaj tako preprostega, a obenem zelo pomembnega, kot je prostovoljno delo v bližnjem zavetišču ali pa postavitev ptičjih hišic in drugih »postojank« za živali v okolici naših domov.

    Možnosti za spoznavanje različnih živalskih vrst, ki ne vključujejo ujetništva živali, naj bi tako vedno obstajale, če smo le dovolj odprti, da jih znamo prepoznati in izkoristiti.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte
    Deli