Starši so pogosto zelo zaščitniški glede svojih otrok in jih želijo obvarovati pred vsemi potencialnimi nevarnostmi, ki prežijo nanje. Ena takšnih nevarnosti je tudi umazanija. Čeprav je skrb za ustrezno higieno seveda zelo pomembna, pa po drugi strani sterilna čistoča ni nujno najboljša za zdravje otrok.
S tem ko otroku preprečujete igro in raziskovanje sveta, kar nujno vključuje tudi nekaj stika z umazanijo, lahko povzročate veš škode kot koristi. To stališče zagovarjajo tudi mnogi znanstveniki. Eden najglasnejših je kanadski mikrobiolog B. Brett Finlay, profesor na univerzi, ki je skupaj z Marie-Claire Arrieto napisal celo knjigo o tem, kako ima lahko sterilna čistoča negativen vpliv na zdravje otrok.
Stik z umazanijo nujen za vzpostavitev močnega imunskega sistema
Finlay zagovarja stališče, da bi se moralo otrokom dopustiti občasen stik z umazanijo. Starši bi se morali po njegovem mnenju tako nekoliko sprostiti. Uporaba sredstev za razkuževanje rok in podobnih pripomočkov, ki jih imajo sodobni starši pogosto ves čas pri roki, lahko na dolgi rok povzroči kar precej škode. Z njimi namreč poleg mikrobov, ki so dejansko škodljivi, uničimo tudi mnoge, ki so koristni za zdravje. Poleg tega pa se imunski sistem otroka, ki praktično nikoli ne pride v stik z umazanijo, ne more razviti oziroma okrepiti, zato se ne more boriti proti resnejšim nevarnostim.
Številne bolezni povezane s pretirano sterilnim okoljem?
Ena od zanimivejših trditev Finlayja je tudi ta, da naj bi bile mnoge bolezni, značilne za zahodni svet, tesno povezane z našim odnosom do umazanije in strahom pred vsemi mikrobi oziroma bakterijami, tudi tistimi koristnimi. Finlay pri tem navaja izsledke študij, ki kažejo, da imajo otroci, ki so odraščali na kmetiji, precej manj možnosti, da zbolijo za astmo. Podobne težave imajo lahko včasih tudi otroci, rojeni s carskim rezom, ki niso prišli v stik z mikrobi v porodnem kanalu oziroma v nožnici. Tako so pogosto potrebni posebni ukrepi, da se pri otroku vzpostavi zdravo ravnovesje črevesnih bakterij.
Poleg tega, da je treba otrokom dopustiti, da so otroci, Finlay poudarja tudi pomen ustrezne prehrane za vzpostavitev zdrave črevesne flore in močan imunski sistem. Pri tem je še posebej izpostavil uživanje polnozrnatih živil, žit, z vlakninami bogatega sadja in zelenjave ter oreščkov, s čimer naj bi zamenjali predelana živila, ki so vir enostavnih ogljikovih hidratov.