Ena izmed najhujših posledic pojava novega koronavirusa oziroma izbruha pandemije ni neposredno povezana z zdravjem, ampak z ekonomskim statusom ljudi. Ogromen delež svetovnega prebivalstva je bil namreč pahnjen v (še večjo) revščino. Nemalokrat to pomeni celo težave pri dostopu do najosnovnejših dobrin, potrebnih za preživetje, vključno s hrano.
Čeprav posamezni projekti ne morejo rešiti te težave, je zgodba, ki prihaja iz Teksasa, dokaz, da lahko krizni časi pogosto prebudijo najboljše v ljudeh. Na srednji šoli v teksaškem mestecu Sanger so se namreč odločili, da odprejo neprofitno živilsko trgovinico za dijake in njihove družine, hkrati pa lahko v trgovinici »nakupujejo« tudi zaposleni na šoli, katerih družine so se znašle v finančni stiski. Edino plačilno sredstvo, ki ga potrebujejo tisti, ki želijo domov odnesti hrano, so dobra dela …
Nekateri dijaki prihajajo v šolo predvsem zato, da lahko pomagajo v trgovinici
Srednješolsko trgovinico, v kateri plačilno sredstvo ni denar, ampak različna dobra dela, vodijo kar dijaki sami. Zaradi pandemije imajo sicer vsi dijaki možnost, da izbirajo med klasičnim poukom ali poukom na daljavo, vendar naj bi večina še vedno prihajala v šolo – marsikdo izmed njih prav zato, da lahko pomaga v trgovini, pri čemer gre za povsem prostovoljno delo. Razdeljevanje prehrambnih izdelkov temelji na principu nabiranja točk, ki jih je mogoče nato unovčiti oziroma zamenjati za izbrane izdelke, pri dodeljevanju točk za posamezno dobro delo pa se upošteva tudi število družinskih članov dijakov. Trgovina v mestecu Sanger, ki leži severozahodno od Dallasa, obratuje od ponedeljka do srede, prevzem izbranih artiklov pa je nato možen ob četrtkih.
Dodatna korist: delo v trgovini lahko pomaga pri usvajanju zelo pomembnih veščin
Anthony Love, ravnatelj srednje šole, na kateri so se odločili za opisani projekt, meni, da obstaja kar nekaj prednosti oziroma pozitivnih učinkov te posebne trgovinice. Čeprav je v osnovi namenjena temu, da bi družine dijakov lažje prebrodile finančno stisko, je ravnatelj prepričan, da je trgovina zelo pomembna tudi zato, ker dijakom, ki delajo tam, omogoča, da usvajajo pomembne veščine, ki sicer praviloma niso del šolskega programa. T
ako se dijaki med drugim učijo, kako skrbeti za pravilno vodenje evidence artiklov, ki so na zalogi, kako skrbeti za urejenost in redno polnjenje polic itn., skrbeti pa morajo seveda tudi za pravilno odštevanje in seštevanje točk. Vse naštete veščine in še mnoge druge, ki so potrebne za to, da lahko srednješolska trgovinica normalno obratuje, bodo mnogim dijakom najverjetneje prišle prav tudi kasneje, ko bodo iskali »pravo« zaposlitev.
Projekt financirajo lokalne organizacije, ki upajo na podobne pobude v drugih mestecih
Eno glavnih vprašanj, ki se zastavljajo ob predstavljeni zgodbi, je verjetno to, kako v trgovini sploh pridejo do hrane, ki se nato razdeljuje dijakom in njihovim družinam ter družinam zaposlenih. Živila, ki se ponujajo v trgovini, zagotavlja več lokalnih vladnih in nevladnih organizacij, ki so bile tudi pobudnice projekta. Poleg primarnih pobudnikov pa so se po odprtju trgovine ponudile možnosti za vključitev v dodatne programe, kar omogoča, da je hrane zares dovolj, da lahko pride do resnično vseh družin v stiski.
Vključeni v projekt upajo, da bo uspeh te posebne srednješolske trgovinice navdihnil tudi prebivalce drugih krajev, še posebej manjših ruralnih mestec, kjer so lahko tovrstni projekti zelo učinkoviti pri spopadanju z najbolj akutnimi posledicami ekonomske neenakosti oziroma socialnih stisk – tako tistih, ki so neposredno povezane s pandemijo, kot tistih, katerih izvori so precej globlji.