Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na problematiko izpostavljenosti svincu pri nas, ki spada med deset najbolj problematičnih kemikalij z vidika javnega zdravja, zato bodo v času petega mednarodnega tedna preprečevanja zastrupitev s svincem v Zgornji mežiški dolini potekale različne aktivnosti, katerih cilj je opozoriti na problematiko onesnaženega okolja in ukrepe za varovanje lastnega zdravja.
Posledica so lahko tudi učne težave
»Najbolj so na njegove učinke občutljivi otroci, zato je problem še toliko večji. Za vnos svinca v telo ni varnega praga, škodi že v najmanjših koncentracijah, v telesu pa nima nobene koristne funkcije. Svinec je strupen za različne organske sisteme, izpostavljenost svincu lahko privede do dolgoročnih posledic za zdravje, kot so učne težave, motnje v koordinaciji ter pri vizualnih, prostorskih in jezikovnih spretnostih,« izpostavljajo.
Svinčena barva v nekaterih državah še vedno ni prepovedana
Čeprav je uporaba svinca v proizvodnji barve v številnih državah že dolgo prepovedana, je uporaba svinčene barve še vedno dovoljena v več kot tretjini držav. Slovenija spada med države z učinkovito prepovedjo uporabe svinčene barve, ni pa med državami brez problematike glede izpostavljenosti svincu, pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo: »Zanimivo je, da osem izmed 48 evropskih držav članic SZO nima ustrezne zakonodaje za prepoved uporabe svinčenih barv, v svetu pa je uporaba svinčenih barv dovoljena v tretjini držav. Svinec se lahko pojavlja tudi v otroških igračah, na kontaminiranih območjih, v vodovodnih inštalacijah, v Sloveniji pa smo nedolgo nazaj opozarjali na njegovo prisotnost v pesku za peskovnike in gradbenem material.«
Preverite tudi, kako iz telesa s kelacijo očistimo težke kovine >>
Pol milijona smrti zaradi svinca
Zastrupljanje s svincem je možno preprečiti. Inštitut IHME (Institute for Health Metrics and Evaluation), ki se ukvarja z meritvami in ocenjevanjem zdravstvenega stanja, je podal zaskrbljujočo oceno, da je možno za leto 2015 na celem svetu pripisati škodljivim učinkom svinca skoraj pol milijona smrti in preko devet milijonov nezmožnost prilagojenih let življenja (DALY – disability-adjusted life year). Kljub doseženemu velikemu napredku pri naslavljanju problema, ostaja izpostavljenost svincu v otroštvu ena največjih skrbi izvajalcev zdravstvenega varstva. V svetu je še vedno pogosto najti svinec v barvah, čeprav so na voljo bolj zdrave alternative in je tovrstna izpostavljenost povsem nepotrebna.
Problematika v Sloveniji
Tudi v Sloveniji se še vedno ukvarjamo s problematiko izpostavljenosti otrok svincu. Najbolj značilen primer je Zgornja Mežiška dolina, ki ima več kot 300 let tradicije pridobivanja in predelave svinca. Zaradi tega so koncentracije svinca v okolju visoke. Največji problem je s svincem onesnažen prah, ki so mu prebivalci izpostavljeni. V telo se vnaša preko prebavil in dihal. Njegov vir so predvsem suha tla, kjer se je svinec kopičil v zgornji plasti in ponovna uporaba rudniškega odpada v procesih, kjer se tvori prah. Predelava in uporaba odpadnega materiala iz t.i. »hald« rudnikov svinca je gotovo ena izmed najbolj spornih praks, ker je glede njegove nadaljnje okoljske usode preveč negotovosti in je nedvomno lahko potencialni vir drobnega prahu. Prah v telo vstopa preko vdihavanja prahu v zraku in preko ust zaradi onesnaženih rok, predmetov in hrane. Te poti je treba preprečiti, zato se izogibajmo kopičenju in sproščanju prahu ter vestno skrbimo za osebno higieno z umivanjem rok na prvem mestu. V času petega mednarodnega tedna preprečevanja zastrupitev s svincem bodo v Zgornji mežiški dolini potekale različne aktivnosti, katerih cilj je opozoriti na problematiko onesnaženega okolja in ukrepe za varovanje lastnega zdravja, sporočajo iz NIJZ.