0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehrana»Sindrom rdečega moža« kot posledica prehitrega doziranja antibiotikov

»Sindrom rdečega moža« kot posledica prehitrega doziranja antibiotikov

MORDA VAS ZANIMA

Sindrom rdečega moža je eno od imen za zdravstveni zaplet, ki je v medicinskih krogih znan kot sindrom vankomicinske rdečice. Gre za t. i. anafilaktoidno reakcijo, ki je posledica prehitrega doziranja antibiotika, imenovanega vankomicin. Ker so postale številne bakterije odporne na malce blažje antibiotike, se morajo zdravniki vedno pogosteje odločati za predpisovanje močnejših antibiotikov. Vankomicin spada med precej močne antibiotike. Tako je vsaj za zdaj zelo učinkovit pri zdravljenju resnejših okužb. Med drugim lahko pomaga pri okužbi z bakterijo Staphylococcus aureus, odporno na meticilin. Toda po drugi strani je uporaba vankomicina povezana s specifičnimi tveganji, vključno s tveganjem za sindrom rdečega moža oziroma rdečeličneža. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je pri odmerjanju vankomicina nujna skrajna previdnost.

- Oglas -

V redkih primerih so možni resnejši zapleti

Najbolj tipičen simptom pri sindromu rdečega moža je pordela koža oziroma rdeč izpuščaj, ki se najpogosteje pojavi na obrazu, vratu in zgornjem delu trupa. Izpuščaj običajno spremlja precej neprijetna srbečica. Večinoma ne gre za zelo nevaren zaplet, vendar so možne tudi resnejše oblike sindroma. V tem primeru se opisanim simptomom pogosto pridružita tudi hipotenzija, tj. nenadno znižanje krvnega tlaka, in močno pospešen srčni utrip. Bolniki, ki jih prizadene resnejša oblika sindroma rdečega moža, pa imajo običajno tudi težave z bolečinami v prsnem košu.

Ne gre za tipično alergijsko reakcijo

Kot omenjeno, spada sindrom rdečega moža med anafilaktoidne reakcije. Glavni razlog za zaplet je previsok odmerek vankomicina v zelo kratkem časovnem intervalu. Visok odmerek vankomicina lahko namreč vpliva na mastocite in bazofile, ki spadajo med zelo pomembne imunske celice. Posledično pride do intenzivne imunske reakcije in do pospešenega sproščanja histamina. Anafilaktoidnih reakcij, za katere se včasih uporablja tudi poimenovanje psevdofilaksija, ne smemo zamenjavati z anafilaktičnimi reakcijami, pri katerih gre za preobčutljivostni oziroma alergijski odziv telesa. Anafilaktoidne reakcije niso povezane z imunoglobulinskimi protitelesi in ne spadajo med alergijske reakcije v ožjem smislu.

Zaplet so sprva pripisovali nečistočam v zdravilu

Vankomicin se proizvaja s pomočjo mikroorganizmov, ki so bili v 50. letih prejšnjega stoletja odkriti v prsti na otoku Borneo. Odmerki vankomicina so bili sprva umazano rjave barve, saj so bile prisotne različne nečistoče. Ko so začeli zdravniki opažati prve primere sindroma vankomicinske rdečice oziroma sindroma rdečega moža, so domnevali, da je reakcija posledica nečistoč v zdravilu. Toda ko se je začela uporabljati prečiščena oblika zdravila, tovrstni zapleti niso izginili, kar je privedlo do ugotovitve, da je bila prvotna razlaga napačna. Postopoma je postalo jasno, da je reakcija v resnici povezana s prehitrim odmerjanjem zdravila.

- Oglas -

Odmerek ne bi smel presegati 10 miligramov/minuto

Vankomicin je prva izbira pri zdravljenju okužb z najrazličnejšimi vrstami bakterij, ki so odporne na blažje antibiotike. Pogosto pa se uporablja tudi v okviru postoperativne nege (pri okužbah ran in krvi). Meja, ki predstavlja nevarnost za sindrom rdečega moža, je trenutno postavljena pri 1 gramu vankomicina na uro. Hitrejše ko je doziranje, večja je verjetnost za omenjeni zaplet. V skladu s strokovnimi priporočili odmerek vankomicina ne sme presegati približno 10 miligramov na minuto.

Antihistaminiki kot hitra pomoč

Znaki sindroma rdečega moža se običajno pojavijo približno 4–10 minut po začetku doziranja vankomicina, v redkih primerih pa lahko do pojava simptomov mine tudi teden dni. Tveganje za sindrom rdečega moža je še posebej visoko pri osebah, ki so mlajše od 40 let, pri čemer so najbolj ogroženi otroci. Čeprav ne gre za tipično alergijsko reakcijo, se tudi pri sindromu rdečega moža uporabijo antihistaminiki. Kot omenjeno, praviloma ne gre za zelo resen zaplet, vendar so iz strokovne literature znani tudi primeri zelo hude, življenje ogrožajoče oblike sindroma rdečega moža. Prav zato je pomembno, da se vankomicin dozira počasi oziroma v skladu s priporočili. Če gre za bolnika, pri katerem je verjetnost za sindrom rdečega moža nadpovprečno visoka, pa je smiselna tudi predhodna uporaba antihistaminikov, torej še pred doziranjem vankomicina.

NAJNOVEJŠE