Septembrski nasveti – od setve do shranjevanja presežkov

    Zakaj bi jeseni oziroma septembra vse zastalo pri presajanju? Kaj pa shranjevanje poznopoletnih pridelkov? Četudi seveda ne gre brez vrtnih skrbi, sta skladiščenje in shranjevanje v začetku jeseni še kako pomembna. Pokukajte v spodnje jesenske nasvete – morda boste odkrili kak septembrski opravek, na katerega ste popolnoma pozabili!

    jesenski vrtnarski nasveti

    Sejte zimski portulak!

    Listi so bogati z vitaminom C. Portulak lahko sejemo v vsem letu, zaradi odpornosti na mraz pa je zelo zaželena jesenska setev. Raste vse leto na senčnih, vlažnih legah. Lahko ga gojimo tudi v loncu na senčni terasi. Pridelek lahko večkrat režemo – tudi do štirikrat. Mlajše liste, stebla in cvetove pripravljamo kot solato, starejše liste in korenine pa kuhamo in pripravimo kot špinačo ali pa jih pražimo (same ali pa dodamo še kakšno drugo zelenjavo). Okus zimskega portulaka se dopolnjuje z drobnjakom, raznimi kislicami, krešami in rukvico. Dodajamo ga k zeliščnim omakam, skuti in ga uporabimo kot namaz. Drobno nasekljani in okisani listi so okusna jed skupaj s popečenim kruhom, namazanim z maslom. Lepo je videti tudi kot dekoracija k narezkom – še posebej njegovi cvetovi.

    Nikar praznih gredic!

    Nekaj vrtnin smo že pospravili z gredic in tudi kakšna njiva je ostala prazna. Površin pa ni priporočljivo pustiti praznih zaradi več razlogov. Zemljo tako izpostavimo padavinam in pripeki, posledica pa je lahko, da se ta zaskorji. Na praznih površinah lahko pride do izpiranja hranil iz zgornjih plasti v nižje, posledica pa je, da bodo ta hranila težje oziroma kar nedostopna rastlinam. Zaradi vetra, ki zapiha čez prazno gredico, pa lahko pride do odnašanja (erozije) zemlje. Zato je prav, da zopet nekaj besed namenimo zelenemu gnojenju – ukrepu, ki je žal po krivici mnogokrat prezrt. Zeleno gnojenje ali drugače povedano, gnojenje z rastlinami za podor, pomeni gnojenje s posebej za ta namen posejanimi rastlinami, ki jih ne pobiramo, ampak jih pustimo na gredi ali njivi, jih tam podorjemo ali zakopljemo v zemljo, kjer nato preperijo. Zemljo s tem gnojimo in obogatimo z organskimi snovmi. Za zeleno gnojenje je primernih več rastlin. Lahko je to celo fižol, grah, bob, bela in črna ogrščica, oljna repica, pomembno je le, da rastlino pozno jeseni zakopljemo ali pustimo na gredici. Za zeleno gnojenje pogosto uporabljamo tudi ajdo. Primerne so tudi detelje, zlasti lucerna, turška in travniška detelja.

    PREBERITE TUDI:  Sajenje sadik sadnega drevja

    Presežke zelenjave si shranite za zimske dni!

    Polj poznano je zagotovo sušenje sadja in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo (npr. korenje, čebulo, jajčevce, por, zeleno itd.). Kot prednost sušenja zelenjave naj navedemo že dejstvo, da tako prihranimo veliko prostora – 1 kg suhe čebule namreč ustreza 10 kg sveže čebule – in časa, saj lahko jed hitreje pripravimo. Pri izbiri zelenjave za sušenje pazimo, da izbiramo le tisto, ki je popolnoma zdrava. Sušimo pri temperaturi, ki naj ne preseže 55 oC, saj se le tako ohrani večina toplotno občutljivih snovi. Suho zelenjavo je treba hraniti v hladnem in suhem prostoru v dobro zaprtih posodah. Pred sušenjem pa je treba nekatero zelenjavo, kot sta na primer korenček ali jajčevec, tudi blanširati.

    »Sveže skladiščenje«

    Nekatere vrtnine lahko shranimo tudi sveže, tako lahko na primer shranjujemo kitajsko zelje in radič, krompir, čebulo, česen, korenček … Če se odločimo, da bomo pridelek shranili svež, pa moramo upoštevati nekaj priporočil. Ob pobiranju za skladiščenje odberemo le popolnoma zdrave rastline ali njihove dele. Že vsaka najmanjša okužba se lahko namreč v kleti ali zasipnici izredno hitro razširi in uniči še ves preostali pridelek. Prav tako skladiščimo le suh pridelek (ki ni moker od rose ali padavin). Za shranjevanje svežih pridelkov poznamo dva načina, in sicer spravilo v kleti in v zasipnici.

    Skladiščenje v kleti

    Če skladiščimo v kleti, moramo paziti, da je omogočeno kroženje zraka. Če je mogoče, pridelek zložimo v plitve, zračne zabojčke in jih enakomerno porazdelimo po prostoru. Naj pa opozorimo, da v istem prostoru ne skladiščimo skupaj sadja, še posebej jabolk, in vrtnin, saj sadje med dozorevanjem oddaja v zrak pline, zaradi katerih krompir in čebula hitreje kalita. Določeno zelenjavo, kot so na primer buče, čebula, ali zelje, lahko hranimo kar na polici v hladni kleti ali temnem prostoru. Paziti moramo le, da imamo dober dotok zraka okoli zelenjave. Zelenjavo lahko damo namesto na polico tudi v mreže, ki jih obesimo v temen prostor.

    PREBERITE TUDI:  Akvaponika — gojenje zelenjave nad akvarijem

    Zasipnica

    Shranjevanje v zasipnici je še posebej primerno za korenje, repo, zeleno, rdečo peso itd. Za izdelavo domače zasipnice izberemo zaboj ali kartonasto škatlo, ki jo napolnimo s peskom ali vlažno zemljo. Za shranjevanje določenih vrtnin pa je primerna tudi žagovina. Če želimo na ta način shraniti korenje, tega naberemo jeseni, ko je zrelo, in odstranimo zelenje. V zaboj nasujemo 5 cm debelo plast žagovine ali peska. Na to plast položimo korenje in pri tem pazimo, da se koreni ne dotikajo med seboj. Nato zopet nasujemo novo plast žagovine ali peska. Ta postopek ponavljamo toliko časa, dokler ne napolnimo zaboja, pazimo le, da zasipnico končamo s peskom ali žagovino. Tako pripravljen zaboj shranimo v temnem in hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Če imamo večjo količino korenovk in na voljo seveda tudi več prostora, lahko zasipnico pripravimo tudi v kleti ali drugem neogrevanem prostoru. Lahko pa si lahko zasipnico postavimo kar na prostem oziroma temu namenimo del vrta. V tem primeru na dno položimo 15 cm zemlje oziroma lahko, če zasipnico izdelujemo na prostem, izkopljemo 1 m globoko jamo, na dno katere najprej položimo listje ali slamo. Nato korenovke zložimo na kup, ki naj ne bo višji od 75c m. Na vrh nasutih korenovk zopet nasujemo slamo ter vse skupaj zasujemo z zemljo. Vrhnja plast zemlje naj bo debela med 10 in 15 cm oziroma debelejša, če živimo na področju, kjer je v jesenskih in zimskih mesecih več dežja in suhega mraza.

    Pobiranje semen cvetlic

    Poberemo lahko semena ognjiča, žametnice, kapucinke, ki so glavne varuhinje našega vrta, pa tudi semena cinij, aster. Semena poberemo, ko so suha, rjave barve. Nekatere izmed omenjenih se tudi rade same zasejejo, če pustimo, da naredijo semena in tega ne poberemo. Če cvetlic ne želimo kjer koli po vrtu, priporočamo, da semena poberete in shranite. Ko pa čakamo, da semena povsem dozorijo, se rado zgodi, da smo prepozni in se seme usuje po tleh. Zato vejice s semeni odrežite raje nekaj prej in jih dajte na časopisni papir, kjer se bodo do konca posušila. Za naslednje leto pa na listek ne pozabite napisati, semena katerih rož imate.

    PREBERITE TUDI:  Kako izboljšati prst na vrtu

    Sejte čemaž!

    Tolikokrat ste že brali in slišali o zdravilnih lastnostih čemaža, pa sodite med tiste, ki se ga bojite nabirati, ker se bojite zamenjave s podobnimi rastlinami? Tem zadržkom se izognemo tako, da kupimo vrečico s semeni čemaža in si ga posejemo na gredico ali v korito – tako bomo vedno vedeli, kateri je pravi čemaž, in imeli ga bomo vedno pri roki. Čas za setev je ravno jesen. Čemaž je v celoti užiten, nežni listi pa imajo močno aromo po česnu. To je trajna rastlina, na gredici naredi svetlo zeleno preprogo, ki je značilnega vonja. Sejemo ga v bolj senčni del vrta. Sejemo oktobra in novembra, 1–2 cm globoko. Po setvi, če ni padavin, zalijemo. Prav tako, če ni padavin, zalivamo med rastjo. Pognojimo ga s preperelim kompostom. Pridelek pobiramo od aprila do septembra. Uživamo v svežih listih in pripravimo čemažev pesto, da bomo čemaž lahko uživali vse leto. Liste lahko tudi zamrznemo in jih potem uporabimo kot špinačo ali v zelenjavni juhi.
    Uporabimo lahko tudi popke in cvetove. Kot kisle kumarice jih vložimo v kis ali pa preprosto uživamo v lepem šopku, ki se obdrži zelo dolgo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    1 komentar

    1. Bral sem navodila ,kako se shranjuje pridelke v zasipnici na prostem.Zanima me kako pa to obvarujem pred voluharjem.Lp

    Comments are closed.