Hujšanje je lahko zelo naporen in dolgotrajen proces. Tako ni presenetljivo, da poskušajo tisti, ki se spopadajo s previsoko telesno težo, pogosto najti bližnjice do želenega cilja. Ena od tovrstnih navideznih bližnjic so shujševalne tablete. Prodajalci teh tablet pogosto obljubljajo čudeže, nato pa se običajno izkaže, da so učinki zelo daleč od oglaševanega. Še več: nekatere shujševalne tablete so lahko celo zelo nevarne. Vendar pa obstajajo na drugi strani resna znanstvena prizadevanja za odkritje učinkovin, ki bi lahko nekoliko olajšale proces hujšanja. Zdi se, da so se raziskovalci močno približali temu cilju. Kot vse kaže, je lahko namreč zelo koristna uporaba učinkovine, imenovane semaglutid …
Semaglutid se je odrezal precej bolje od placeba
Rezultati drugega testiranja vplivov semaglutida na osebe s čezmerno telesno težo, ki so bili objavljeni v akademski reviji Journal of the American Medical Association, so zelo obetavni. Testiranje, ki je vključevalo 611 oseb, je trajalo dobro leto dni, natančneje 68 tednov. Pri tem je treba poudariti, da uporaba semaglutida ni bila edina sprememba.
Sodelujoči so bili razdeljeni v dve skupini. Tako za prvo kot za drugo skupino je bil oblikovan enak program vadbe v kombinaciji z dietnim jedilnikom, razlika pa je bila v tem, da je ena skupina obenem prejemala semaglutid, druga pa placebo. Šlo je za precej radikalno spremembo navad, povezanih s prehrano in telesno aktivnostjo. Ne gre torej za čudežno tabletko, ki bi namesto vas opravila vse delo. Toda glede na razlike med rezultati prve in druge skupine lahko ugotovimo, da je imelo dodajanje semaglutida najverjetneje vse prej kot zanemarljivo vlogo …
Številke so vsekakor zelo zgovorne
Povprečna teža sodelujočih na začetku je bila nekaj manj kot 106 kilogramov, njihov povprečni indeks telesne mase pa je znašal 38. Osebe iz prve skupine so semaglutid prejele enkrat tedensko, in sicer je šlo za 2,4-mikrogramski odmerek. Po 68 tednih hujšanja so osebe, ki so prejemale semaglutid, v povprečju izgubile 16 odstotkov svoje začetne telesne teže oziroma slabih 17 kilogramov.
Osebe iz skupine, ki je dobivala placebo, pa so v povprečju izgubile samo 5,7 odstotka oziroma nekaj več kot 6 kilogramov začetne teže. Obenem je pomenljiv tudi podatek, da je kar 75 odstotkov tistih, ki so dobivali semaglutid, izgubilo 10 odstotkov svoje začetne teže ali več (ena tretjina celo več kot 20 odstotkov), medtem ko je delež oseb, ki jim je to uspelo, med tistimi, ki so prejemali placebo, znašal samo 27 odstotkov.
Učinkovina, ki se trenutno uporablja predvsem pri diabetesu tipa 2
Za ugotavljanje, ali lahko redna uporaba 2,4-mikrogramskih odmerkov semaglutida pomaga pri tudi pri vzdrževanju teže, bo potrebna nova študija. Zelo razveseljivo je sicer, da večina sodelujočih v testiranju semaglutida ni imela resnejših težav z nezaželenimi stranskimi učinki. Pri velikem deležu so se sicer pojavile prebavne težave, vendar večinoma ni šlo za resnejšo obliko, poleg tega pa so postajale težave praviloma vedno manj izrazite.
Semaglutid je sicer učinkovina, ki se že uporablja pri bolnikih z diabetesom tipa 2, vendar v nižjih odmerkih. Kot se zdi, lahko višji odmerki te učinkovine vplivajo na možganske centre za apetit, posledično pa lahko pomagajo pri nadzorovanju občutka lakote. Osebe, ki so prejemale semaglutid, so tako med drugih poročale, da so se med obroki nasitile precej hitreje kot običajno. Ugotovitve so torej vsekakor zelo obetavne, toda kot smo že opozorili, semaglutid ne more nadomestiti spremembe prehranjevalnih navad in navad, povezanih z gibanjem.