Sladki krompir je lahko zelo zdrava priloga oziroma celo glavna jed. Vsebuje namreč ogromno esencialnih vitaminov, mineralov in drugih koristnih hranilnih snovi. Tako ni nenavadno, da je prav sladki krompir oziroma ena od različic tega živila zelo pomembna sestavina prehrane prebivalcev japonskega otoka Okinava, ki spada med t. i. modre cone – območja, kjer ljudje živijo najdlje.
Pri tem pa je zanimivo, da lahko postane sladki krompir še bolj zdravo živilo, če ga skuhamo vnaprej in nato pojemo šele naslednji dan. Zdi se nenavadno, saj običajno slišimo, da hrane večinoma ni dobro pogrevati, vendar obstaja logična razlaga. Povezana je s t. i. odpornim oziroma neprebavljivim škrobom (ang. resistant starch) v sladkem krompirju …
Neprebavljivi škrob je zelo pomemben za črevesno zdravje
Kot je bilo omenjeno uvodoma, je sladki krompir odličen vir pomembnih hranilnih snovi. To velja še posebej za vitamin C in za karotenoide, za katere se včasih uporablja tudi poimenovanje provitamin A, saj gre za snovi, ki se v telesu pretvorijo v vitamin A (podoben princip je na primer mogoče zaznati tudi pri uživanju korenja; karotenoidi so namreč v osnovi barvila, pri čemer je oranžna barva živil običajno povezana z betakarotenoidom). Redno uživanje sladkega krompirja torej zmanjša možnost za pomanjkanje vitamina C in A, ki sta izredno pomembna za dobro zdravje. Sladki krompir pa je med drugim tudi dober vir kalija. V primerjavi z navadnim belim krompirjem je glikemični indeks tega živila precej manjši, zato je sladki krompir tudi bistveno boljša izbira za sladkorne bolnike. Med pozitivne vplive na zdravje, ki si jih lahko obetate, če boste na svoj jedilnik redno uvrščali sladki krompir oziroma jedi, pripravljene iz tega živila, med drugim spadata izboljšano črevesno zdravje in manj težav s spominom. Seveda pa je ena odlik sladkega krompirja tudi prijetno sladkast okus.
Razlogov za uživanje sladkega krompirja je torej več kot dovolj. Živilo, ki je že v osnovi zelo zdravo, pa lahko postane še malce koristnejše, če ga ne boste pojedli takoj po kuhanju, ampak šele naslednji dan oziroma v naslednjih dneh. Omenili smo, da je to povezno z neprebavljivim škrobom. Gre za podvrsto ogljikovih hidratov, ki je izjemno koristna za naše črevesno zdravje. Kot pove že samo ime, gre za snov, ki je naše telo ne more (popolnoma) razgraditi. Tako potuje skozi tanko črevo, ne da bi se pri tem povsem prebavilo. Ko neprebavljivi škrob doseže debelo črevo, se prične postopek fermentacije. Snov postane t. i. prebiotik, torej hrana za koristne bakterije oziroma probiotike, ki naseljujejo naše črevesje.
Med ohlajevanjem se ponovno vzpostavijo vezi, ki so se razrahljale med toplotno obdelavo
Poleg tega, da je neprebavljivi škrob koristen za črevesje oziroma za črevesno zdravje, lahko pomaga tudi pri hujšanju in nato pri vzdrževanju zdrave telesne teže. Za povrh pa igra pomembno vlogo pri zmanjševanju nevarnosti za presnovne in srčno-žilne bolezni. Med kuhanjem oziroma med toplotno obdelavo se zgradba neprebavljivega škroba deloma razrahlja. Toda če počakamo, da se živilo ohladi, se vezi deloma tvorijo na novo. To se sicer ne zgodi le pri sladkem krompirju, ampak tudi pri drugih živilih, ki vsebujejo večje količine neprebavljivega škroba.
Pred samim zaužitjem lahko krompir seveda pogrejete. Čeprav se bo pri tem (ponovno) uničilo nekaj neprebavljivega škroba, bo količina še vedno precej večja kot neposredno po kuhanju. Seveda pa pazite, da pogrevanje ne bo trajalo predolgo. Še ena možnost pa je, da si privoščite hladen sladki krompir. Med drugim je lahko to zelo zanimiv dodatek različnim solatam.