Številne države so se v zadnjih letih odločile za prepoved določenih skupin plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, tovrstne omejitve pa naj bi postale v bližnji prihodnosti še pogostejše. Podjetja, ki so se doslej močno zanašala na uporabo izdelkov, ki so po novem prepovedani, poskušajo težavo razreševati na različne načine. Ena od pogostih rešitev je preusmeritev k t. i. biorazgradljivi plastiki, kar je še posebej pogost pristop na Kitajskem. Toda kot je razkrilo poročilo, ki so ga konec lanskega leta pripravili pri Greenpeaceu, gre zgolj za navidezno rešitev. Tudi tovrstna plastika je namreč povezana s številnimi težavami …
Pomanjkanje centrov za uspešno razgradnjo biorazgradljive plastike
Verjetno glavna težava, zaradi katere biorazgradljiva plastika ne more biti zadovoljiv odgovor na vedno resnejšo okoljsko krizo, je pomanjkanje centrov, kjer bi bila možna popolna in varna razgradnja izdelkov iz tovrstne plastike. Pri tem je treba upoštevati, da je »biorazgradljiva plastika« izraz, ki običajni ni povsem natančno definiran. Tako gre za material, ki lahko vsebuje različne sestavine, od same sestave pa so nato odvisni pogoji, ki so potrebni za uspešno razgradnjo. To, da gre za biorazgradljivo plastiko, tako seveda še ne pomeni, da jo lahko preprosto odvržemo v naravi. Običajno so za razgradnjo potrebni skrbno nadzorovani pogoji, ki jih je precej težko zagotoviti. Tovrstnih centrov močno primanjkuje že v Evropi, v državah, kot so Združene države Amerike in Kitajska, pa je ta težava še večja. Tudi tam, kjer tovrstni centri obstajajo, pa se pogosto zgodi, da nočejo sprejemati biorazgradljive plastike. Proces razgradnje tega materiala je namreč nadpovprečno dolg. Poleg tega pa je biorazgradljivo plastiko pogosto težko ločiti od običajne.
Biorazgradljiva plastika lahko vsebuje številne zdravju škodljive aditive
Diskrepanca med biorazgradljivostjo »na papirju« in dejansko razgradnjo je lahko torej pri biorazgradljivi plastiki precejšnja, toda to še zdaleč ni edina težava, povezana s tem materialom. Med drugim se lahko zaplete pri vplivih na zdravje, saj so med postopkom izdelave uporabljeni aditivi, ki so lahko povezani z zdravstvenim tveganjem. V uvodoma omenjenem poročilu Greenpeacea je na primer navedeno, da je pred nedavnim izvedena raziskava razkrila, da vsebuje velik delež izdelkov iz biorazgradljive plastike več kot 1000 različnih kemikalij, pri čemer so bile v kar 67 odstotkih izdelkov odkrite kemikalije, ki lahko ogrozijo človeško zdravje.
Težava je tudi zagotavljanje virov za proizvodnjo biorazgradljive plastike
Ne nazadnje pa je treba upoštevati tudi težave, povezane s pridobivanjem virov za izdelavo biorazgradljive plastike. Osnova so pogosto različne poljščine, na primer krompir, koruza in sladkorni trs. Naglo povečanje povpraševanja po teh pridelkih bi lahko prispevalo k še intenzivnejši deforestaciji in k še bolj agresivnim težnjam po privatizaciji vodnih virov. To bi lahko pomenilo tako poglobitev okoljske krize kot še večjo revščino in izkoriščanje najbolj ogroženega prebivalstva.
Bolj smiselna usmeritev k izdelkom za večkratno uporabo in k iskanju možnosti ponovne uporabe
Čeprav se torej na prvi pogled zdi, da so lahko izdelki za enkratno uporabo iz biorazgradljive plastike odlična alternativa izdelkom iz običajne plastike, gre pogosto predvsem za poskus korporacij, da bi zaobšle nove regulacije, ne da bi to zahtevalo bistveno spremembo njihovega poslovanja. Zaradi naštetih razlogov je po mnenju številnih strokovnjakov praktično nemogoče, da bi lahko biorazgradljiva plastika predstavljala rešitev, ki jo iščemo in potrebujemo. Precej bolj smiselna naj bi bila usmeritev k omejitvi izdelkov za enkratno uporabo. Namesto da zgolj menjamo slabe materiale z malce manj slabimi, je energijo precej pametneje vložiti v iskanje poti za spodbujanje večkratne oziroma ponovne uporabe in v zagotavljanje pogojev, ki bi olajšali tovrstne okolju prijazne izbire.
Preberite tudi: Izdelali biorazgradljiv test nosečnosti brez plastike