Sekulja

    Sekulja (Rana temporaria) je srednje velika žaba (od 4,5 do 9 cm) iz rodu rjavih žab, za katere je značilna temna zaočesna maska. Glava je široka in zaobljena, s kratkim in topim gobcem. Bobnič je v premeru manjši od očesa. Zenica je eliptična in vodoravna.

    Sekulja
    Med rjavimi žabami ima sekulja najkrajše zadnje noge. Petna grbica na prvem prstu zadnje noge je majhna, sploščena in mehka. Značilna je velika variabilnost v obarvanosti. Hrbet je lahko sivo rjave, rdečkaste do olivno zelene ali rumenkaste barve, pogosto je posut s temnejšimi madeži in lisami. Trebuh je mlečno bel do rumenkast ali celo oranžen s temnejšim marmoriranim vzorcem lis in pik, ki so pri samcih sive, pri samicah pa rdečkaste. Samci so nekoliko manjši in lažji od samic. Spolna dvoličnost je izrazitejša v času parjenja, ko sta oba spola izraziteje obarvana, samci pa imajo tudi modrikasto sivo grlo in močnejše sprednje okončine s črnima oprijemalnima blazinicama na prvem prstu. Oglašajo se le samci, ki imajo na dnu ustne votline parna notranja zvočna mehurja.

    Razširjenost

    Splošno razširjena v Sloveniji, zelo redka je na Krasu, v Slovenski Istri je ni.

    Življenjski prostor

    Hladni, senčni gozdovi in gozdni robovi, gosta vegetacija na barjih in močvirnih travnikih. Mrestišča so različno velike, najpogosteje osončene, stoječe (mlake, jezera, močvirja) in počasi tekoče vode (izviri, naravne zajezitve potokov).

    Sekulja večino leta preživi na kopnem, kjer se skriva pod kamni, odpadlim listjem, koreninami, trhlimi ostanki dreves in med gosto vegetacijo. Med kopenskimi in vodnimi bivališči se seli do 2 km daleč. V vodnih bivališčih se odrasli osebki, ki spolno dozorijo med drugim in četrtim letom starosti, zadržujejo v času razmnoževanja, od februarja do aprila. Selijo se množično. Na mrestišča nekaj dni prej pridejo samci, ki nato z grulečim razpotegnjenim oglašanjem privabljajo samice. Po odlaganju mrestov v vodi poteče razvoj od jajc do preobrazbe, nato pa mladi osebki vodno okolje zapustijo. Mladi osebki so aktivni v glavnem po dnevi, odrasli pa tudi ponoči. Tako odrasli kot mladi osebki se prehranjujejo s številnimi nevretenčarji, paglavci pa jedo večinoma odmrle rastlinske in živalske delce.

    PREBERITE TUDI:  Kako ublažiti vnetje oči pri psih

    Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.

    Vir: Center za kartografijo flore in favne,
    Foto: Notranjski regijski park

    Povejte svoje mnenje - kometirajte