Prijava
Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo. Identificirali so namreč specifično vrsto nevronov, ki pri osebah z omenjeno diagnozo odmrejo. S tem je razrešena ena od največjih ugank, povezanih z izvorom bolezni. Posledično pa se odpira potencial za nove možnosti zdravljenja, osredotočene na ključne nevrone. Poročilo o odkritju je bilo objavljeno v znanstveni reviji Nature Neuroscience.
Parkinsonova bolezen tesno povezana z »dopaminskimi nevroni«
Propadanje t. i. dopaminskih nevronov v delu možganov, imenovanem substantia nigra pars compacta, je eden glavnih znakov parkinsonove bolezni in različnih oblik demence. Dopaminski nevroni so, kot je mogoče razbrati že iz poimenovanja, nevroni, ki vsebujejo dopamin. Kot je znano, je dopamin živčni prenašalec, ki je izjemno pomemben za uravnavanje razpoloženja. Pomanjkanje dopamina pogosto privede do brezvoljnosti. Poleg tega pa dopamin uravnava tudi naše kognitivne in motorične funkcije. Pogoste posledice propadanja dopaminskih nevronov so zato tresavica, depresija in pešanje kognitivnih sposobnosti. Vendar pa propadanje ne zajame vseh dopaminskih nevronov v regiji substantia nigra pars compacta. Nekateri odmrejo že v zelo zgodnjih fazah bolezni, medtem ko ostanejo drugi nedotaknjeni. Znanstvenike, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, je vodil prav poskus boljšega razumevanja tega fenomena. Da bi našli razlog za zelo izrazite razlike med dopaminskimi nevroni, so preučili več kot 22.000 možganskih celic desetih pokojnih oseb s parkinsonovo boleznijo in demenco ter osmih oseb, ki ob smrti niso imele posebnih kognitivnih težav.
Odkrita specifična podvrsta dopaminskih nevronov, ki so posebej obremenjeni
Meritve vzorcev genske ekspresije, tj. izražanja genov, so razkrile, da lahko v možganski regiji substantia nigra pars compacta najdemo deset različnih podvrst dopaminskih nevronov, ki se razlikujejo gleda na transkripcijski profil. Ena od teh skupin oziroma vrst je bila lokalizirana na spodnji strani regije substantia nigra pars compacta. Ta ugotovitev je skladna s predhodnimi ugotovitvami, povezanimi s propadanjem nevronov pri osebah z demenco. Analiza možganske sestave pokojnih oseb, katerih celice so bile uporabljene pri raziskavi, je razkrila, da je pri osebah s parkinsonovo boleznijo in demenco večinoma manjkala prav skupina dopaminskih nevronov, lokalizirana na spodnjem delu možganske regije, imenovane substantia nigra pars compacta. Sledila je nadaljnja, podrobnejša analiza, ki je privedla do zelo pomembnih ugotovitev. Raziskovalci so namreč zaznali povečano raven izražanja genov, ki so tesno povezani z odmiranjem celic. To je impliciralo, da je prav omenjena podvrsta nevronov prva skupina nevronov, ki odmrejo, ko gre za nevrodegenerativna obolenja, vključno s parkinsonovo boleznijo.
Ali lahko odkritje spodbudi razvoj novih metod zdravljenja?
Omenjena hipoteza je bila nato tudi potrjena. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so geni, ki so povezani s povečanim tveganjem za parkinsonovo bolezen, najbolj izraziti prav pri dopaminskih nevronih, ki se večinoma nahajajo v sprednjem delu regije substantia nigra pars compacta. Na podlagi vseh odkritij je mogoče sklepati, da gre za skupino nevronov, ki so pri osebah s povečanim tveganjem za parkinsonovo bolezen zaradi genetskih dejavnikov najbolj obremenjeni. Prav propadanje te podvrste dopaminskih nevronov naj bi bilo krivo za večino simptomov, značilnih za parkinsonovo bolezen. Odkritje je zagotovo pomembno že samo na sebi, saj gre za razrešitev uganke, s katero so se doslej ukvarjali že številni znanstveniki, ki so svojo raziskovalno pot posvetili (tudi) preučevanju parkinsonove bolezni. Toda – kot omenjeno – so še pomembnejše nove možnosti zdravljenja, ki se odpirajo po zaslugi tega odkritja. Identificiranje zelo specifičnih dopaminskih nevronov, ki so pod največjim udarom, je lahko odlična podlaga za tarčno zdravljenje, usmerjeno k samemu izvoru bolezni.
