Nemški raziskovalci so se pred časom lotili zelo zanimivega eksperimenta. Želeli so namreč izvesti preizkus, ali je mogoče pse naučiti, da zgolj s pomočjo voha prepoznajo prisotnost raka na dojkah. Uspeh je bil neverjeten in je presenetil celo raziskovalce. Kot vse kaže, bomo dobili dodatno tehniko za zgodnje prepoznavanje raka na dojkah, ki je lahko ključna za prognozo bolezni.
Glavni pripomoček pri treningih kosi oblačil
Raziskovalci so želeli tudi znanstveno preveriti, kako zanesljiv vohalni čut imajo v resnici psi. Tako so se povezali s strokovnjakom za pse, ki jim je pomagal pri izvedbi treningov. Pri preizkusu sta sodelovala dva nemška ovčarja, imenovana Thor in Nykios. Poskušali so ju naučiti, kako zaznati raka na dojkah, ne da bi sploh prišla v stik bolnicami. Na voljo sta namreč imela le njihova oblačila. Uporabili so kose oblačil 31 ženk, ki so zbolele za rakom na dojkah. Trening je potekal šest mesecev, in sicer v obliki igre in sistema nagrajevanja. Glavna naloga psov je bila, da se naučita ločevati med oblačili obolelih žensk in oblačilih tistih, ki nimajo raka na dojkah. Po šestih mesecih pa je sledil najpomembnejši preizkus …
Izjemna uspešnost psov na preizkusu
Pri preizkusu, na katerega so ju pripravljali, sta se nemška ovčarja Thor in Nykios odrezala izvrstno. Za preizkus so seveda uporabili druge kose oblačil, ne tistih, ki so bili v uporabi med treningom. Psa oblačil nista mogla videti, ampak sta jih lahko le vohala. V posamezni test je bilo vključeno eno oblačilo, ki je prišlo v stik s pacientko z rakom na dojkah, in trije običajni kosi oblačil. Ena izmed osnovnih tez raziskave oziroma treniranja psov je bila, da imajo pacienti z rakom tudi v zgodnjih fazah bolezni poseben vonj, ki ga lahko psi zaradi svojih posebnih vohalnih sposobnosti hitro zaznajo, medtem ko ostaja ljudem prikrit. Pri prvi seriji testiranj sta nemška ovčarja dosegla 90-odstotno uspešnost, pri drugi pa kar 100-odstotno. Zdaj sledi klinično testiranje, v katerega nameravajo vključiti več pacientov in psov. Če bo zanesljivost tehnike potrjena, se nam obeta možnost uporabe zelo enostavne metode, ki ni invazivna, obenem pa je tudi cenovno zelo ugodna. Metoda bi bila lahko še posebej uporabna v tistih državah, kjer je dostop do mamogramov zelo omejen, kar pomeni tudi povečano tveganje za to, da rak na dojkah ni odkrit pravočasno.