Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer.

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

V naravi lahko naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti škodljivcem na vrtu.

9 trikov za učinkovitejše čiščenje preprog

Vzdrževanje oziroma čiščenje preprog je precej zahtevno. Zgolj sesanje običajno ne zadostuje.

Srednja leta kot priložnost za nov začetek

Morda se zdi, da so srednja leta prepozna za nove začetke, toda to nikakor ne drži.

Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.
ŽivaliPrvič opaženi divji šimpanzi z gobavostjo

Prvič opaženi divji šimpanzi z gobavostjo

MORDA VAS ZANIMA

Znanstveniki so potrdili prve znane primere divjih šimpanzov, ki trpijo za gobavostjo, bakterijsko boleznijo, ki običajno okuži ljudi. Kako so se šimpanzi okužili, še ni popolnoma pojasnjeno, vendar raziskovalci pravijo, da ugotovitve kažejo, da gobavost pri šimpanzih najverjetneje kroži v veliko večjem obsegu, kot so so predvidevali.

- Oglas -

Mednarodna skupina raziskovalcev iz Zahodne Afrike, Evrope in ZDA je svoje ugotovitve predstavila v reviji Nature. Primeri gobavosti so bili dokumentirani pri dveh divjih populacijah zahodnih šimpanzov (Pan troglodytes verus), med seboj ločenih za približno 1000 kilometrov, v narodnem parku Cantanhez v Gvineji Bissau in narodnem parku Taï v Slonokoščeni obali.

Izbruhi so prvič bili opaženi s pomočjo skritih kamer, postavljenih okoli nacionalnega parka Cantanhez, ki so razkrile, da so se pri najmanj štirih divjih šimpanzih na obrazu, ušesih, rokah in nogah razvile nenavadne tvorbe, prisotno pa je bilo tudi pa tudi izpadanje dlake in izguba pigmenta. Njihov obraz je bil izjemno podoben simptomom gobavosti pri ljudeh. Kasneje se je pokazalo, da so podobne simptome opazili tudi pri šimpanzih iz popolnoma ločene populacije v narodnem parku Taï v Slonokoščeni obali.

Gobavost pri šimpanzih 1

Presenečeni nad opažanji so znanstveniki potrdili svoje sume tudi z genetsko analizo vzorcev. Ekipa je zbrala vzorce iztrebkov šompanzov in odkrila prisotnost bakterije, ki povzroča gobavost, Mycobacterium leprae. Bakterijo so našli tudi v vzorcu obdukcije, odvzetem od odrasle samice po imenu Zora, ki jo je leta 2009 ubil leopard v narodnem parku Taï.

Nadaljnja genetska analiza bakterije M. leprae, pridobljena iz vzorcev iztrebkov, je pokazala nekaj zanimivih spoznanj. Prvič, dva različna izbruha sta imela dva različna seva, kar kaže, da sta izbruha nastala ločeno. Drugič, genotipi bakterijskega seva, odgovornega za oba izbruha, so pri ljudeh izjemno redki, kar kaže, da je malo verjetno, da je izbruh izviral iz stika z ljudmi.

- Oglas -

Pri šimpanzih v ujetništvu so v preteklosti že poročali o redkih primerih gobavosti, vendar je pa je tokrat bila prvič potrjena bolezen pri divjih populacijah šimpanzov. Znano je tudi, da bakterija lahko okuži nekaj izbranih divjih vrst, kot so veverice in pasovci. Ob vsem tem se postavlja vprašanje: kako so se okužili z boleznijo?

Dr. Hockingsova pojasnjuje, da je stik ljudi s šimpanzi v narodnem parku Cantanhez in narodnem parku Taï zelo redek. Poleg tega naj bi M. leprae prenašali ljudje s precej očitnimi simptomi, vendar med raziskovalci ali lokalnimi raziskovalci niso poročali o primerih gobavosti.

»Čeprav je človeški vir nemogoče izključiti, nizek stik s človekom skupaj z redkostjo genotipa M. leprae, ki so ga odkrili pri šimpanzih TNP (Narodni park Taï) med ljudmi v Zahodni Afriki, kaže, da je nedavni prenos bolezni s človeka na šimpanze malo verjeten. “je poudarja dr. Hockingsova.
Namesto tega ekipa meni, da je bolj verjetno, da so šimpanzi prišli v stik z bakterijo prek svojega plena sesalcev. Znano je tudi, da bakterija M. leprae lahko preživi v tleh, nekatere druge mikobakterije pa lahko preživijo tudi v vodi, kar kaže, da je možno, da so šimpanzi okužbo pobrali iz svojega naravnega okolja.

Prav tako ni jasno, kako lahko ta bolezen dolgoročno vpliva na šimpanze. To je deloma zato, ker je gobavost razmeroma počasi potekajoča bolezen, ki traja dolgo, da se začnejo pojavljati izrastki na gostitelju. Ena od samic šimpanzov v Cantanhezu je na primer leta 2013 pokazala zgodnje simptome gobavosti in je še vedno živa in ostaja del svoje skupnosti šimpanzov.

Kljub temu so zahodni šimpanzi kritično ogroženi že zaradi neštetih groženj, ki jih povzroča človek in nova bolezen je še ena izmed dodatnih oblik, ki lahko še zmanjšajo že tako majhno populacijo.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×