Znanstveniki z ameriške klinike Mayo so morda prišli do revolucionarnega odkritja. Uspelo jim je namreč najti vrsto bakterij, ki imajo potencial za zdravljenje različnih avtoimunskih bolezni, med drugim tudi multiple skleroze.

Kateri so tipični simptomi multiple skleroze?

Multipla skleroza - zdravilo probiotiki

Kot vam je morda znano, je multipla skleroza oblika avtoimunske bolezni, za katero je značilno, da avtoimunski sistem prepozna mielin, voskasto snov, ki obdaja naše živce, kot tujo strukturo, zato ga začne uničevati. Ker ima mielin v telesu zelo pomembno vlogo, med drugim tudi to, da ščiti živce in pospešuje prenos živčnih dražljajev, je lahko pri multipli sklerozi komunikacija med možgani in preostankom telesa močno ovirana.

Posledica so simptomi, kot so omrtvičenost ali oslabljenost udov, dvoji vid, težave z govorom, slaba koordinacija gibov, težave s hojo in v skrajnih primerih tudi paraliza. Simptomi običajno prihajajo v valovih. To pomeni, da postanejo med napadi zelo intenzivni, nato pa se umirijo. Žal za zdaj še ne obstaja pravo zdravilo za multiplo sklerozo, zato se zdravniki osredotočajo predvsem na pospeševanje okrevanja po posameznih zagonih, blaženje simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni. Zdaj pa se zdi, da bi se lahko rešitev skrivala v mikroorganizmih v našem črevesju … 

Bakterije v črevesju in multipla skleroza

Človeško črevo je naseljeno s številnimi mikroorganizmi. Znanstveniki celo menijo, da je v našem črevesju vsaj toliko mikroorganizmov, kolikor je celic v našem telesu. Sčasoma so postali prav ti mikroskopsko majhni gostje v črevesju nepogrešljiv element za normalno funkcioniranje našega telesa. Vendar pa nam še vedno pogosto ni povsem jasno, kakšen vpliv natančno imajo na naše zdravje in vpliv bolezni, čeprav postajajo informacije postopoma vse zanesljivejše. Avtoimunske bolezni so postale na Zahodu zelo resen problem, zato so v zadnjih letih deležne zelo velikega zanimanja znanstvenikov. Pri tem ima prav posebno mesto vloga bakterij v črevesju.

Znanstvenike med drugim muči tudi vprašanje, zakaj so bakterije v črevesju zahodnjaka tako drugačne, da lahko predstavljajo tako veliko tveganje za avtoimunske bolezni. Domnevajo, da bi bili lahko razlogi za to zmanjšana izpostavljenost parazitom, prehrana in povečana uporaba antibiotikov. Ker je multipla skleroza opredeljena kot vnetni imunski napad mielina, so se začeli znanstveniki spraševati, ali bi bilo možno, da bi lahko določene koristne bakterije oziroma probiotiki, ki bi jih dodali v mikrobiom, ublažile simptome multiple skleroze. Pri tem so se raziskovalci z ameriške klinike Mayo osredotočili predvsem na tri vrste mikrobov. In kaj so ugotovili? 

Rešitev bakterija Prevotella histicola?

Izkazalo se je, da ima med tremi vrstami bakterij, ki so jih testirali, bakterija, imenovana Prevotella histicola, izjemen vpliv na zaviranje simptomov multiple skleroze. Omenjena bakterija je namreč zmanjšala število dveh vrst celic, ki jih uvrščamo med citokine in ki spodbujajo vnetje. Po drugi strani pa je bakterija Prevotella histicola vplivala na povečanje števila celic, ki zavirajo bolezen, med njimi na dendritične celice, levkocite T in eno izmed vrst makrofagov. Nasploh pa je bilo mogoče zaznati zmanjšanje vnetja in uničevanja mielina, nad čimer so bili znanstveniki navdušeni, vendar za zdaj še vedno ostajajo previdni glede daljnosežnih posledic, ki bi jo lahko imeli njihovi izsledki. Poudarjajo, da je to zelo zgodnja raziskava, ki pa odpira prostor za nadaljnje študije.

Če bi se res izkazalo, da lahko za zdravljenje bolezni uporabimo kar mikrobe, ki so že prisotni v našem telesu, bi to pomenilo novo obdobje v medicini. Zdravljenje kompleksnih bolezni, kakršna je multipla skleroza, s tako preprostim zdravilom bi predstavljalo neverjeten obrat.

Ugotovitve pomembne tudi za zdravljenje drugih nevroloških in avtoimunskih bolezni

Izsledki nedavne raziskave, izvedene na kliniki Mayo, se sicer ujemajo tudi s predhodnimi ugotovitvami znanstvenikov, ki so se ukvarjali s podobnimi vprašanji. Med drugim denimo obstajajo študije, ki razkrivajo, da imajo bolniki z multiplo sklerozo v črevesju običajno manj bakterij, znanih kot Prevotella genus. Ko so pacienti zaužili zdravila, namenjena blažitvi simptomov multiple skleroze, se je obenem povečalo tudi število omenjenih bakterij.

Poleg tega je pomenljivo tudi dejstvo, da povprečna zahodna prehrana spodbuja razmnoževanje škodljivih bakterij, medtem ko prehrana, ki temelji na vlakninah in žitih, spodbuja  razrast koristnih bakterij. Čeprav je bila raziskava ameriških znanstvenikov osredotočena predvsem na multiplo sklerozo, pa bi imele lahko njihove ugotovitve precej širši vpliv. Tako bi bil lahko učinek probiotikov oziroma koristnih bakterij zelo podoben tudi pri drugih nevroloških in avtoimunskih boleznih. Ker gre za izredno pomembno odkritje, je mogoče pričakovati, da bodo nadaljnje raziskave sledile že zelo kmalu.