Kofein je znan po stimulativnem vplivu na naš živčni sistem. Tako lahko poskrbi za hitro dozo energije in za boljšo zbranost. Vendar pa je potrebna previdnost pri količini. Če je odmerek kofeina prevelik, bo učinek popolnoma nasproten od želenega, saj se lahko pojavijo zelo neprijetni simptomi. Pri tem se pojavlja vprašanje, kdaj je kofeina »ravno prav« in kdaj ga je preveč. Odgovor ni preprost. Odvisen je namreč od naše občutljivosti na kofein. Žal ne obstaja poseben test, s pomočjo katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kje je naša meja. Tako je nujno samoopazovanje, saj je to edini način, da ugotovite, ali je količina kofeina, ki jo uživate trenutno, zares primerna za vas.
Normalna občutljivost na kofein
Strokovnjaki menijo, da je mogoče v povezavi z občutljivostjo na kofein govoriti o treh skupinah ljudi oziroma o treh kategorijah, in sicer o »normalni občutljivosti«, »hiposenzibilnosti« in »hipersenzibilnosti«. V prvo skupino spadajo ljudje, ki lahko dnevno zaužijejo do približno 400 miligramov kofeina, ne da bi pri tem občutili posebne negativne stranske učinke. Normalna občutljivost naj bi bila značilna za večino odraslih oseb.
Hiposenzibilnost oz. zmanjšana občutljivost na kofein
Druga kategorija so ljudje, pri katerih govorimo o hiposenzibilnosti oziroma zmanjšani občutljivosti. V to skupino naj bi spadalo približno 10 odstotkov odrasle populacije. Gre za osebe, ki si lahko brez večjih težav privoščijo nekoliko večje odmerke kofeina, saj so učinki te snovi pri njih precej manj izraziti kot pri večini drugih oseb. Osebe, za katere je značilna hiposenzibilnost, lahko običajno popijejo skodelico kave celo tik pred odhodom v posteljo, nato pa brez težav zaspijo. Hiposenzibilnost je povezana z nadpovprečno hitrim presnavljanjem kofeina, ki je posledica genetskih dejavnikov.
Hipersenzibilnost: tipični simptomi
Nato pa so tu še ljudje, za katere je značilna hipersenzibilnost oziroma povečana občutljivost na kofein. Za to skupino je lahko problematična že manjša skodelica kave. Zaradi upočasnjene presnove kofeina so namreč učinki zelo izraziti. Namesto zbranosti in začasne odprave utrujenosti se tako pojavijo simptomi, kot so močno pospešen/neenakomeren srčni utrip, nemir, močnejše znojenje, omotičnost, tresavica, pogosto uriniranje, trzanje mišic, razdražen želodec in glavobol.
Pretirana občutljivost ali alergija na kofein?
Razlikovati moramo med preobčutljivostjo in med alergijo na kofein. Slednja je sicer zelo redka. Podobno kot pri drugih oblikah alergijskih reakcij gre tudi tu za pretiran odziv imunskega sistema na snov, ki je za večino ljudi nenevarna, vsaj v zmernih količinah. Pri ljudeh, ki so alergični na kofein, je možna zelo huda alergijska reakcija. Tako se lahko v primeru zaužitja kofeina pojavijo celo težave z dihanjem, tudi če je šlo za zelo majhno količino.
Občutljivost na kofein v odvisnosti od genetike
Kot je bilo že nakazano, je naš odziv na kofein v precejšnji meri pogojen z genetiko. Prav od genetskih dejavnikov je namreč odvisno, kako hitra/počasna bo presnova kofeina v naših jetrih. Za razgradnjo kofeina v jetrih je odgovoren encim, imenovan CYP1A2, katerega izločanje je regulirano s posebnim genom. Naš odziv na kofein pa je povezan tudi z genom, imenovanim ADORA2A, ki vpliva na to, kako se bo na kofein odzval centralni živčni sistem. Preobčutljivost na kofein se tako pogosto pojavlja pri ljudeh s posebno varianto gena ADORA2A.
Drugi dejavniki, ki vplivajo na našo občutljivost na kofein
Genetski dejavniki so torej vsekakor pomembni, vendar pa o tem, kako se bo naše telo odzvalo na kofein, ne odloča samo genetika. Pretirana občutljivost je včasih samo začasna. Pojavi se lahko kot stranski učinek specifičnih zdravil. Ena od skupin zdravil, pri katerih je možna povečana občutljivost na kofein, so zdravila za astmo (na primer teofilin). Nadpovprečno intenziven odziv na kofein pa je možen tudi pri nekaterih prehranskih dopolnilih, denimo pri ameriškem slamniku. Odziv na kofein se lahko spremeni tudi zaradi kajenja, uporabe oralne kontracepcije in različnih kroničnih bolezni. Zmanjševanje tolerance pa je lahko povezano tudi s staranjem.
Preberite tudi: Kava kot pomoč pri zaprtju – da ali ne?