Prijava
Zaradi sezonskih alergij so antihistaminiki trenutno zelo aktualni – tako obstaja velika verjetnost, da jih uporabljate tudi sami. Kot je znano, ni dobro mešati zdravil in alkohola, vendar je lahko pri določenih vrstah zdravil ta kombinacija še posebej problematična. Mednje sodijo tudi antihistaminiki, predvsem antihistaminiki prve generacije …
Pretirana upočasnitev živčnega sistema in preobremenitev jeter kot dve največji nevarnosti
Razlog, zaradi katerega je lahko kombiniranje alkohola in antihistaminikov tako nevarno, se skriva v učinkih na centralni živčni sistem. Tako alkohol kot antihistaminiki namreč upočasnijo delovanje našega živčnega sistema. Kombiniranje obeh snovi je lahko zato zelo tvegano početje. Najmanj, kar se vam lahko zgodi, je občutek hude zaspanosti, pridružijo pa se lahko tudi bolj izraziti simptomi. Možna je na primer izguba občutka za koordinacijo in huda omotičnost, zaradi katere lahko tudi omedlite.
Predvsem omotičnost je vsaj posredno povezano z dejstvom, da tako antihistaminiki kot alkohol vplivajo na upočasnitev srčnega utripa. Upoštevati pa je treba tudi nevarnost za preobremenitev jeter. Ko v telo vnesemo alkohol ali zdravila, morajo jetra delovati s pospešeno hitrostjo, če želijo čim prej odstraniti škodljive snovi oziroma presnovne odpadke. Če kombiniramo alkohol in antihistaminike, je odstranjevanje alkohola manj učinkovito kot običajno. Učinki alkohola so tako intenzivnejši, hkrati pa jih občutimo precej dlje. Že manjša količina alkohola lahko tako povzroči precejšnjo opitost.
Po drugi strani pa zaradi alkohola antihistaminiki običajno niso tako učinkoviti kot sicer. Odmerek, ki vam sicer pomaga pri ublažitvi simptomov sezonskih alergij oziroma senenega nahoda, tako najverjetneje ne bo imel pravega učinka. Ob tem naj opozorimo, da rešitev seveda ni v povečevanju odmerka. Preden vzamete nov odmerek antihistaminikov, morate dati telesu čas, da se znebi alkohola, ki je v obtoku.
Druga generacija antihistaminikov varnejša, a mešanje z alkoholom je kljub temu odsvetovano
Kot smo omenili uvodoma, je lahko kombiniranje antihistaminikov in alkohola še posebej nevarno, če uporabljate antihistaminike prve generacije. V to kategorijo na primer uvrščamo zdravilo Benadryl, ki vsebuje snov, imenovano difenhidramin. Za prvo generacijo antihistaminikov so namreč značilni precej izraziti nezaželeni stranski učinki, kot sta zaspanost oziroma huda utrujenost in omotičnost. Pri drugi generaciji antihistaminikov (najbolj znan predstavnik je zdravilo Claritin, izdelano na osnovi loratadina) so tovrstni stranski učinki manj izraziti, vendar to še ne pomeni, da je ta zdravila varno kombinirati z alkoholom. Čeprav so nezaželeni stranski učinki pri drugi generaciji antihistaminikov v osnovi precej blagi, lahko postanejo prav zaradi alkohola bistveno bolj izraženi.
Posebej previdni bi morali biti starejši ljudje in kronični bolniki
To, kako hude nezaželene stranske učinke bo povzročilo morebitno mešanje alkohola in antihistaminikov, je sicer odvisno od različnih dejavnikov. Nekatere osebe lahko to kombinacijo prenesejo relativno dobro, pri drugih pa je možna izredno negativna reakcija. Na odziv telesa med drugim vplivajo vaša starost, spol in to, kako zdravi ste nasploh. Tako je lahko kombiniranje antihistaminikov in alkohola nadpovprečno nevarno za starejše osebe in za ljudi z določenimi boleznimi.
Mešanju alkohola in antihistaminikov se morate vsekakor popolnoma izogniti, če imate na primer sladkorno bolezen ali epilepsijo – ne glede na to, ali uporabljate antihistaminike prve ali druge generacije. Podobno velja tudi za ljudi z okvarami ledvic ali jeter in za srčne bolnike, še posebej če poleg antihistaminikov jemljete tudi druga zdravila. Mešanje alkohola in antihistaminikov je lahko torej v določenih okoliščinah nadpovprečno nevarno, toda tudi če ne spadate v najbolj ogrožene skupine, ni smiselno tvegati, saj so lahko posledice tudi v tem primeru zelo neprijetne.
