Alzheimerjeva bolezen je ena najbolj razลกirjenih zdravstvenih teลพav med starejลกo populacijo. Bolezen naj bi bila v veliki meri povezana z okvarjeno sposobnostjo telesa za regulacijo ravni bakra v tkivih. ล tudija estonskih raziskovalcev, objavljena v reviji Scientific Reports, prinaลกa nova spoznanja o molekulah, ki prenaลกajo baker. Ta odkritja bi lahko pomenila pomemben prispevek k boljลกemu razumevanju Alzheimerjeve bolezni in k odkrivanju novih moลพnosti zdravljenja oziroma upoฤasnjevanja bolezni โฆ
Baker nujno potreben element, a zaplete se, ฤe ga je v telesu preveฤ
Baker velja za zelo pomembno hranilno snov oziroma element, ลกe posebej ko gre za naลก metabolizem. Gre namreฤ za element, ki je nujna komponenta ลกtevilnih encimov, ki nastopajo kot katalizatorji v pomembnih metaboliฤnih procesih. Vendar pa niti znanstveniki ลกe ne razumejo najbolje, kako potekata prenos bakra po telesu in uravnavanje vrednosti tega minerala v naลกih tkivih. Manjลกe koliฤine bakra je sicer mogoฤe najti v razliฤnih delih telesa, v najveฤjih koncentracijah pa se pojavlja predvsem v najbolj aktivnih organih in organskih sistemih, kot so moลพgani, srce, ledvice, jetra in skeletne miลกice. Baker je nujen za tvorbo energije med celiฤnim dihanjem in za tvorbo rdeฤih krvniฤk, zelo pomemben vpliv pa ima tudi na nevrone in na uฤinkovitost imunskega sistema. A ฤe je bakra v telesu preveฤ, lahko pride do ฤezmernega nastajanja ลกkodljivih prostih radikalov โฆ
ฤezmerne koliฤine bakra vodijo do nastajanja betaamiloidnih oblog v moลพganih
Kadar ni moลพno uravnavanje koliฤine bakra v telesu, se torej poveฤa nevarnost za ลกtevilne kroniฤne bolezni, vkljuฤno z Alzheimerjevo. Pri slednji je ลกe posebej problematiฤno kopiฤenje ฤezmernih koliฤin bakra v moลพganih. To namreฤ vodi do nastajanja betaamiloidnih oblog, ki so glavni pokazatelj Alzheimerjeve bolezni. Ne le da baker prepreฤuje odstranjevanje betaamiloidnih molekul, ampak celo spodbuja nastajanje netopnih oblog. Estonski znanstveniki so ลพeleli podrobneje preuฤiti transport bakra po krvi. Pred tem so bili biokemiki prepriฤani, da so pri tem pomembne tri beljakovine, nova ลกtudija pa je razkrila, da je v resnici kljuฤna ena sama beljakovina โฆ
Kljuฤno vlogo pri transportu bakra naj bi imel albumin
Estonski raziskovalci so za zaฤetek preuฤili, kako moฤna je vez med posameznimi beljakovinami in bakrovimi ioni. Pri tem so si pomagali z inovativnimi metodami, ki omogoฤa loฤevanje in identifikacijo molekul, ki so v bioloลกkih tekoฤinah prisotne zgolj v sledovih. Ugotovili so, da se pribliลพno 75 odstotkov bakrovih ionov v krvi veลพe na ceruloplazmin, preostalih 25 odstotkov pa na albumin. Vendar pa je vez med bakrom in ceruloplazminom tako moฤna, da slednji najverjetneje ne igra pomembnejลกe vloge pri transportu bakra do tistih obmoฤij, kjer je ta element najbolj potreben.
Tako se zdi, da je glavna naloga ceruloplazmina pomoฤ drugi beljakovini pri prenosu ลพeleza po krvi. Po drugi strani pa je vez med albuminom in bakrom ลกibkejลกa. Tako naj bi bil prav albumin kljuฤen za prenos bakra, kot katalizator, ki omogoฤa sprostitev bakra, ko je to potrebno, pa naj bi nastopala aminokislina, imenovana histidin.
Razumevanje presnove bakra pri zdravem ฤloveku kot osnova zdravljenja
Raziskovalci s talinske univerze, ki so raziskavo izvedli v sodelovanju s ลกvedskim farmacevtskim podjetjem, verjamejo, da bi bilo lahko to odkritje pomembno za zaznavanje motenj pri presnovi bakra, ki so med drugim znaฤilne tudi za Alzheimerjevo bolezen. Za to, da lahko ugotovimo, kaj natanฤno je narobe, je namreฤ potrebno predhodno razumevanje obiฤajnega dogajanja, torej normalne presnove bakra pri zdravem ฤloveku. Obenem pa bi lahko ugotovitve estonskih raziskovalcev omogoฤile nove naฤine spremljanja uฤinkovitosti zdravil, namenjenih uravnavanju bakra v telesu.
Preberite tudi: Alzheimerjeva bolezen: Ali jo lahko prepreฤimo?
