Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer.

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

V naravi lahko naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti škodljivcem na vrtu.

9 trikov za učinkovitejše čiščenje preprog

Vzdrževanje oziroma čiščenje preprog je precej zahtevno. Zgolj sesanje običajno ne zadostuje.

Srednja leta kot priložnost za nov začetek

Morda se zdi, da so srednja leta prepozna za nove začetke, toda to nikakor ne drži.

Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.
Zdravje & prehranaNova odkritja glede povezave med bakrom in Alzheimerjevo boleznijo

Nova odkritja glede povezave med bakrom in Alzheimerjevo boleznijo

MORDA VAS ZANIMA

Alzheimerjeva bolezen je ena najbolj razširjenih zdravstvenih težav med starejšo populacijo. Bolezen naj bi bila v veliki meri povezana z okvarjeno sposobnostjo telesa za regulacijo ravni bakra v tkivih. Študija estonskih raziskovalcev, objavljena v reviji Scientific Reports, prinaša nova spoznanja o molekulah, ki prenašajo baker. Ta odkritja bi lahko pomenila pomemben prispevek k boljšemu razumevanju Alzheimerjeve bolezni in k odkrivanju novih možnosti zdravljenja oziroma upočasnjevanja bolezni …

Baker nujno potreben element, a zaplete se, če ga je v telesu preveč

- Oglas -

Baker velja za zelo pomembno hranilno snov oziroma element, še posebej ko gre za naš metabolizem. Gre namreč za element, ki je nujna komponenta številnih encimov, ki nastopajo kot katalizatorji v pomembnih metaboličnih procesih. Vendar pa niti znanstveniki še ne razumejo najbolje, kako potekata prenos bakra po telesu in uravnavanje vrednosti tega minerala v naših tkivih. Manjše količine bakra je sicer mogoče najti v različnih delih telesa, v največjih koncentracijah pa se pojavlja predvsem v najbolj aktivnih organih in organskih sistemih, kot so možgani, srce, ledvice, jetra in skeletne mišice. Baker je nujen za tvorbo energije med celičnim dihanjem in za tvorbo rdečih krvničk, zelo pomemben vpliv pa ima tudi na nevrone in na učinkovitost imunskega sistema. A če je bakra v telesu preveč, lahko pride do čezmernega nastajanja škodljivih prostih radikalov …

Čezmerne količine bakra vodijo do nastajanja betaamiloidnih oblog v možganih

Kadar ni možno uravnavanje količine bakra v telesu, se torej poveča nevarnost za številne kronične bolezni, vključno z Alzheimerjevo. Pri slednji je še posebej problematično kopičenje čezmernih količin bakra v možganih. To namreč vodi do nastajanja betaamiloidnih oblog, ki so glavni pokazatelj Alzheimerjeve bolezni. Ne le da baker preprečuje odstranjevanje betaamiloidnih molekul, ampak celo spodbuja nastajanje netopnih oblog. Estonski znanstveniki so želeli podrobneje preučiti transport bakra po krvi. Pred tem so bili biokemiki prepričani, da so pri tem pomembne tri beljakovine, nova študija pa je razkrila, da je v resnici ključna ena sama beljakovina …

Ključno vlogo pri transportu bakra naj bi imel albumin

Estonski raziskovalci so za začetek preučili, kako močna je vez med posameznimi beljakovinami in bakrovimi ioni. Pri tem so si pomagali z inovativnimi metodami, ki omogoča ločevanje in identifikacijo molekul, ki so v bioloških tekočinah prisotne zgolj v sledovih. Ugotovili so, da se približno 75 odstotkov bakrovih ionov v krvi veže na ceruloplazmin, preostalih 25 odstotkov pa na albumin. Vendar pa je vez med bakrom in ceruloplazminom tako močna, da slednji najverjetneje ne igra pomembnejše vloge pri transportu bakra do tistih območij, kjer je ta element najbolj potreben.

Tako se zdi, da je glavna naloga ceruloplazmina pomoč drugi beljakovini pri prenosu železa po krvi. Po drugi strani pa je vez med albuminom in bakrom šibkejša. Tako naj bi bil prav albumin ključen za prenos bakra, kot katalizator, ki omogoča sprostitev bakra, ko je to potrebno, pa naj bi nastopala aminokislina, imenovana histidin.

Razumevanje presnove bakra pri zdravem človeku kot osnova zdravljenja

- Oglas -

Raziskovalci s talinske univerze, ki so raziskavo izvedli v sodelovanju s švedskim farmacevtskim podjetjem, verjamejo, da bi bilo lahko to odkritje pomembno za zaznavanje motenj pri presnovi bakra, ki so med drugim značilne tudi za Alzheimerjevo bolezen. Za to, da lahko ugotovimo, kaj natančno je narobe, je namreč potrebno predhodno razumevanje običajnega dogajanja, torej normalne presnove bakra pri zdravem človeku. Obenem pa bi lahko ugotovitve estonskih raziskovalcev omogočile nove načine spremljanja učinkovitosti zdravil, namenjenih uravnavanju bakra v telesu.

Preberite tudi: Alzheimerjeva bolezen: Ali jo lahko preprečimo?

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×