Ples razgiba telo in duha

    Ples je odlična vadba za telo in duha, saj krepi krvni obtok, mišice in sklepe, prinaša zadovoljstvo in veselje ter povrhu vsega še povezuje ljudi med seboj. Z njim lahko ohranjamo telesno in duševno prožnost še v pozni starosti.

    Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in je hkrati tudi najstarejša in najbolj prvinska človekova umetnost. Ta priljubljena oblika rekreacije in druženja je bila nekoč povezana z vero in verskimi obredi, danes pa je predvsem zabaven način preživljanja prostega časa širših množic. Po podatkih svetovne zveze plesnih učiteljev pleše v plesnih šolah okrog 200 milijonov ljudi na leto, kar uvršča ples med najbolj množične oblike rekreacije. Kot spontano samoizražanje ali kot oblikovano miselno delo ostaja ples pojav, ki se ga kljub vsem pojasnilom še vedno drži pridih nedoumljivosti.

    Ples
    Za ples ni nikoli prepozno. Raziskovalci so odkrili njegov blagodejen psiho-fizični vpliv na duševnost. Zbranost ob učenju plesa odžene težke misli, ljudje se počutijo sprejete, sposobne in zato je njihovo notranje zadovoljstvo večje in močnejše.

    Imamo ga v sebi

    Tako kot se v naravi vse dogaja v ciklih in ritmu, je slednji prirojen tudi človeku. Ritmično zaporedje gibov z očitnim zadovoljstvom izvaja že majhen otrok. Korenine spontanega otroškega plesa izvirajo že iz dogajanja pred rojstvom, ko zarodek v materinem trebuhu občuti poleg bitja lastnega srca tudi bitje materinega. Nerojeni se razvija in giblje v tem  zvočnem svetu.

    Med glavnimi motivi za ples so:

    • prirojena človekova potreba po ritmičnem gibanju
    • potreba po izživljanju viška energije
    • potreba po izražanju čustev, nagon za igro in posnemanje
    • zbiranje v skupnost kot družabni motiv
    • potreba po estetskem oblikovanju …

    Ples ima lahko tudi opojen učinek in nekatere privede do stanja vznesene zavesti. Eden najmočnejših pobudnikov za ples je nedvomno družabni motiv, saj je ples odigral pomembno vlogo pri razvoju človeka v družbeno bitje.

    PREBERITE TUDI:  Vprašanje: Nakup kurilne naprave za socialno šibke državljane

    Še možgani zaplešejo

    Ker ples združuje umetnost in šport, je odlična pot do dobrega počutja. Z vidika zdravja prinaša številne koristi:

    • spodbudi vse mišične skupine
    • krepi srce in ožilje ter dihala
    • razvija ravnotežje in koordinacijo
    • izboljšuje gibljivost in
    • krepi imunsko odpornost.

    Združuje tako aerobno telesno dejavnost kot vadbo za moč. Plesno gibanje ne prispeva le k večji razgibanosti telesa, ampak ustvarja pri plesalcu tudi zadovoljstvo in veselje. Tako je primerna veščina za zadovoljevanje potreb po gibanju v vseh življenjskih obdobjih.
    Raziskave so pokazale, da s plesno vadbo ne razgibavamo le telesa, temveč urimo in razgibavamo tudi možgane. Ljudje, ki se vsaj dvakrat na teden zavrtijo na parketu, imajo manjšo možnost, da zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence.

    Orientalski ples
    Pri orientalskem plesu je dejavno celo telo, od mišičnih skupin so še zlasti dejavne trebušne mišice. Dobra vadba, torej tudi ples, pa mora vsebovati ogrevanje, tehniko, plesno gibanje in na koncu ohlajanje.

    Vsak najde svoj ples

    Medtem ko se starejši odločajo bolj za klasične zvrsti družabnega plesa, se mladi pogosteje sproščajo ob energičnem plesnem gibanju na bolj sodobne glasbene zvrsti. Latinsko-ameriški plesi nosijo erotičen naboj in med drugim služijo zbliževanju partnerjev. Ritmi džeza in rokenrola naj bi bili nosilci praekstaze in delujejo na ljudi hipnotično. Od zgodovinskih  plesov je med najbolj priljubljenimi četvorka.
    V zadnjih letih sta Slovenijo zajela še dva plesna vala: salsa in tango. Argentinski tango imenujejo tudi hoja v objemu; temelji na improvizaciji in komunikaciji med plesnima partnerjema. Ker nima enakomernega ritmičnega vzorca, odpira plesalcema prostor za preigravanje nasprotij, trdote in izjemne mehkobe.
    Salsa pa je posrečena mešanica latinskega šarma, afriške prizemljenosti in ameriškega zabavljaštva, ki s presenetljivimi sinkopami in prelivajočimi se ritmi zbudi notranji žar in sproščanje endorfinov – hormonov sreče. Zaradi svoje univerzalnosti je postala po vsem svetu izjemno priljubljena. Tudi v Evropi in v Sloveniji ob zapeljivih ritmih plešejo po številnih klubih in restavracijah.

    PREBERITE TUDI:  Vse dobrobiti hoje

    Ritmi srca

    V Sloveniji imamo zelo bogato tudi ponudbo tečajev orientalskega plesa. Plesna učiteljica Eva Stramšek Midžić je v Sloveniji prva začela poučevati orientalski ples. Ritem plesa je zanjo kot bitje srca, je primaren, življenjski in nujen. Pri orientalskem plesu je dejavno celo telo, saj plesalke delujejo s težo svojega telesa. Od mišičnih skupin so še zlasti dejavne trebušne mišice, nam je razložila strokovnjakinja.
    Meni, da mora dobra vadba, torej tudi ples, vsebovati ogrevanje, tehniko, plesno gibanje in na koncu ohlajanje. Sicer pa je po njenih besedah ples za nekatere fizična oblika vadbe, za druge duševna hrana in za tretje oboje hkrati. To je odvisno od tega, kaj kdo potrebuje v življenju.
    Iz izkušenj lastne prakse pove, da številnim ljudem ples kljub poškodbam ali kroničnim boleznim blagodejno vpliva na telo. Povratne informacije, ki jih dobiva od svojih tečajnic, se nanašajo na izboljšanje zdravja, počutja in večje telesne pripravljenosti. S tem, da se znova in znova vračajo na ples, povedo vse, pravi Eva Stramšek Midžić.

    Dela vse telo

    »Pri plesu naj bi poskrbeli za vsak del telesa, je pa res, da se različni deli telesa in mišic različno razmigajo glede na plesno zvrst, ki jo plešemo. Moč, eksplozivnost in razteznost so gotovo značilnosti, ki so enotne vsem plesom,« pojasnjuje Janja Pušl, ki ima v pedagoškem plesnem delu že več kot 25 let izkušenj in je skupaj z Zoranom Kljunom ustanoviteljica plesne šole Bolero.
    V plesni šoli opažajo, da je med mladimi še vedno, kot že nekaj let, najbolj priljubljen hip hop. Odrasle bolj zanimajo tečaji družabnega plesa in dinamične plesne vadbe. Slednjo sestavljajo krepilne vaje za vse mišične skupine in preprosti plesni koraki, ki se gibljejo med hitrimi in počasnimi ritmi.
    Radi plešejo tudi starejši, ki imajo svoje, prilagojene, tečaje. »Povprečna starost naših plesnih parov je približno 60 let. Ljudje v teh letih iščejo rekreacijo in druženje hkrati. Ples je prav to.
    Gre za urjenje spomina, zbranosti, telesne pripravljenosti in sprejemanje večje vrednosti posameznika. Velik poudarek je na motivacijskem povezovanju ljudi, kar na koncu privede do sklenitve velikih prijateljstev.«

    PREBERITE TUDI:  Tek pozimi – šport, ki ne pozna slabega vremena

    disko ples

    Odklop od vsakdanjika

    Številni raziskovalci so odkrili blagodejen psiho-fizični vpliv plesa na duševnost. Nasploh plesalci veljajo za srečne ljudi. Janja Pušl to pojasnjuje s tem, da ples ljudi umiri in sprosti. Zbranost ob učenju plesa je tako močna, da v tistem trenutku ne moremo premišljevati o drugih stvareh. Zato človek pozabi na moteče trenutke, ki ga sicer vsak dan težijo, kar daje posebno dodatno vrednost plesu. Ljudje se namreč počutijo sprejete, sposobne in zato je njihovo notranje zadovoljstvo večje in močnejše.
    Janja Pušl meni, da za ples ni nikoli prepozno, in še doda: »Lepota plesa je v tem, da lahko plešeš ali kot otrok ali kot odrasel, zrel človek. Pri plesu narediš točno toliko, kolikor ti ustreza in kar ti ustreza. Poskusite in ne bo vam žal!«

    Andreja Paljevec

    Povejte svoje mnenje - kometirajte