0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ZgodbePadmashree Ghangale: Vse moje življenje je zavestno iskanje duhovnosti

Padmashree Ghangale: Vse moje življenje je zavestno iskanje duhovnosti

MORDA VAS ZANIMA

Padmashree Ghangale že sedem let živi na Gorenjskem in se vsak dan zbuja v raju, kot sama pravi. Tukaj ne ostaja le zaradi ljubezni, čeprav je bila poroka najbolj modra odločitev v njenem življenju. Tako znanje jezika kot psihologija sta ji dala popolni orodji za globoko razumevanje sebe. To je cilj vsakega učenja, ki se ga loti – da spozna sebe.

- Oglas -

Življenje Indijke je zavestno iskanje duhovnosti, zato se skromno predstavi kot ‚samo še eno človeško bitje‘. »To je zato, ker so človeška bitja zasnovana tako, da poosebljajo številne lastnosti, od modrosti do neumnosti, od poguma do strahopetnosti, od logike do čustev. Uživam v tej raznolikosti, ki jo ponuja človeštvo, da sem v danem trenutku, kar koli želim, in se po svojih najboljših močeh trudim presoditi dano situacijo in svoj odziv nanjo.« Meni, da nam ni treba skrbeti, kakšna bi morala biti naša osebnost, ampak se moramo potruditi, da ocenimo kakovost situacije, v kateri smo. Pogum v občutljivi situaciji je škodljiv, modrost je v igrivi situaciji neprimerna, topla srčnost pa je v situaciji, ki zahteva disciplino, lahko katastrofalna. »Zato se odločim, da bom ves čas človek in v določenem času določena vrsta človeka,« hudomušno pravi. 

Odpuščanje, potrpežljivost, resnica, ljubezen, sočutje

Padmashree (Padmašri) je v Mumbaju (nekdanji Bombaj) študirala angleščino in psihologijo, vendar vse v službi duhovnosti. »Ko pomislim na besedo duhovnost, se mi ne zdi ločena od katerega koli vidika življenja. Duh (spirit) dobesedno pomeni dih. Preiskava obstoja mojega diha je zame pomen duhovnosti. Zakaj diham?, Od kod prihaja moj dih in kako?, Kako je moje dihanje povezano z mojim svetom? in tako dalje so vrste vprašanj, o katerih meditiram.« Tako znanje jezika kot psihologija sta ji dala popolni orodji za globoko razumevanje sebe. To je cilj vsakega učenja, ki se ga loti. Da spozna sebe. »Verjamem, da vsak človek oziroma vsak košček življenja nenehno išče sebe. Nekateri neposredno, drugi posredno. Vse moje življenje je zavestno duhovno iskanje, nikoli v mojem življenju ni bilo točke, ko nisem pokazala zanimanja za višje razsežnosti svojega bitja.

Odpuščanje, potrpežljivost, resnica, ljubezen, sočutje niso samo vrline, ki jih občudujem, ampak so vrhunec mojih ambicij.« Tudi ko je delala kot stevardesa, je bila navdušena, da je imela z ljudmi z vsega sveta priložnost govoriti o bogu ali vesolju in kako lahko njihove izkušnje uporabi za svoje poizvedovanje. »Dobro poznam najbolj priljubljene religije in poleg notranje razsvetljenosti so mi omogočile, da se spoprijateljim s katerim koli človekom, ne glede na jezik, kulturo ali prepričanja. Duhovnost torej ni nekaj, kar počnem ob strani ali si vzamem čas zanjo. To je zame zelo praktično sredstvo za življenje. Pravzaprav je to temelj vseh mojih dejavnosti.«

- Oglas -
Kako si polepšati dan? Bodite pozorni, svetuje Padmashree. »Narava vsak trenutek razkriva svoje skrivnosti. Vsako sekundo deli svojo milost. Toda prosi tudi za plačilo v obliki vaše zavzetosti in iskrene pozornosti.«

Zlata srednja pot 

Po sedmih letih življenja v Sloveniji Padmashree še vedno vsako jutro očarana pravi, da se zbuja v raju. Kako se je od vseh krajev na svetu odločila za Slovenijo, ki jo imenuje moja nebesa? »Rodila sem se v Mumbaju, ki je talilni lonec dobesedno vsega, kar obstaja na svetu. Neverjetno bogastvo in neverjetna revščina, skrajni kriminal in skrajno sočutje, naraščajoče ambicije in paralizirajoči strahovi, intenzivna rast in intenzivno nazadovanje, vse obstaja skupaj. Kot lahko vidimo, ti ekstremi obstajajo drug ob drugem. Mumbaj je opisan kot ‚ekstremno mesto‘ in resnično ustreza tej definiciji. Zato sem svet začela razumevati kot zelo dvojnega. To in ono, črno in belo, narobe in pravilno in tako naprej, tako sem takrat gledala na svet.« Ko je začela potovati, je videla, da povsod po našem planetu obstaja ista dvojnost na različnih stopnjah. Sprejela je, da je življenje v resnici dvojna igra elementov in da se mora naučiti doseči ravnovesje, zlato srednjo pot, kot je svetoval Gautama Buda. 

Odkritje Slovenije

Toda življenje ji še ni prikazalo vseh svojih čudežev in tako je prišla v Slovenijo. Leta 2014, le nekaj dni pred svojim rojstnim dnevom, je zagledala veličastne gore naše dežele in kristalno čisto vodo naših rek. »Iskreno sem mislila, da je vlak, v katerem sem sedela, vstopil v povsem drugo dimenzijo. ‚Kako?‘ To je bilo vprašanje, ki mi je večkrat padlo na pamet med vožnjo z vlakom. Kako to, da je ta dežela tako zelena? Zakaj ta voda ni onesnažena? Kako to, da je ta dežela neznana? Se prebivalci te države ne zavedajo pravil, po katerih se igra svet? Ali so ljudje tukaj tako bogati ali tako napredni, da ne želijo uničevati? Bi to res lahko bilo ali imam samo utrujene oči?« se je takrat spraševala.

Njen zmedeni izraz je pritegnil pozornost, kar je povzročilo, da je hitro spoznala velikodušnost Slovencev. »Na primer, da sem prišla do hostla, ki sem ga rezervirala za bivanje, sem se morala peljati z avtobusom. Takoj ko sem se povzpela na avtobus, sem spoznala, da za plačilo vozovnice potrebujem kartico. Ko sem se obrnila, da bi izstopila, me je ustavilo mlado dekle in plačalo vozovnico s svojo kartico. Navdušeno sem ji sledila do njenega sedeža in ji ponudila denar. Tega ni hotela sprejeti. Iskreno nisem mogla razumeti njene zavrnitve, zato sem ji počasi razložila, da moraš, ko nekdo plača zate, to vrniti, zato je tukaj vozovnica odšteta z njene kartice. Nasmehnila se je in rekla: ‚Sedi zraven mene in mi povej, od kod prihajaš.

Daj mi znanje v zameno za vozovnico, ki sem jo plačala zate. Menim, da je to dobra zamenjava vrednosti v denarju.‘ Bila sem presenečena in ji rekla: ‚Brezplačno ti bom dala vse znanje, ki si ga želiš. Ni mi treba plačati v denarju.‘ Nakar je rekla: ‚Ali ti potem ne bi mogla dati sedeža brezplačno?‘ Spoznala sem, kaj misli, in sedla na svoj sedež. Na vsako od njenih vprašanj sem med najino vožnjo odgovorila nadvse jasno. Med hojo proti hostlu sem ves čas razmišljala, kako je to dekle izračunalo vrednost. Medtem ko ljudje trgujejo za enako vrednost v materialnem smislu, je to dekle izenačilo vrednost v vseh pogledih.

- Oglas -

To je bila moja prva lekcija v Sloveniji, deklica ni imela niti 20 let. To me je dovolj pritegnilo in odločila sem se, da želim poglobljeno preučiti slovensko kulturo. Po tem potovanju sem se še velikokrat vrnila v Slovenijo in spoznavala vedno več ljudi. Eden izmed njih je zdaj moj življenjski partner. Gandhi je nekoč rekel: ‚Izberite prijaznost kot najpomembnejšo vrednoto tistega, s katerim se poročite. Poskrbite, da njegova prijaznost ni omejena le na njegove ljubljene, ampak je ponujena vsem enako.‘ Moj mož izpolnjuje ta merila. Moj zakon je najbolj modra odločitev v mojem življenju,« zadovoljno pove Padmashree.

Meditacija za otroke

Poleti je bila Padmashree kot prostovoljka mentorica 45 otrokom za gasilsko društvo na njihovem počitnikovanju na hrvaški obali. »Načrtovali smo različne dejavnosti za vadbo njihovega telesa in njihovih sposobnosti. Predlagala sem, da bi bilo čudovito tudi, če bi se otroci seznanili z indijskim načinom življenja. Društvo se je strinjalo, zato sem zjutraj vodila jogo in zvečer pripovedovala indijske zgodbe. Joga je praksa, ki ne samo stabilizira telo, ampak uravnava um in našo dušo uskladi z vesoljem. V Evropi so fizične koristi joge zelo znane, vendar se globlji vidiki joge še vedno ne poučujejo jasno.

Moj cilj je bil otrokom predstaviti psihološke in duhovne prednosti joge.« Vsako jutro so se zbrali na plaži in opravili nekaj fizičnih položajev, da bi svoje telo prebudili v svet. Nato je otroke vodila, da so se v celoti osredotočili na zvoke morja, in jih spodbudila, naj svoje dihanje sinhronizirajo z valovi. »Tako smo zadržali koncentracijo 10 minut in nato z besedami priznali, da smo res morje, res smo nebo, res smo svet. S spojenimi rokami smo se gledali (kot v molitvi ali namaste pozdravu), priznali, da smo stvarstvo matere narave, in se ji zahvalili, da vzdržuje naše življenje. Mnogi otroci so uživali v različnih vidikih te vaje. Nekateri so poročali, da se počutijo mirnejši, drugi veseli, hvaležni, poživljeni ali združeni.

Opazili smo izrazito izboljšanje njihovega medsebojnega odnosa in njihove sposobnosti koncentracije. Najbolj so se me dotaknili tisti otroci, ki so že od tretjega dne kazali znake introspekcije. To je bilo najhitreje, kar sem kdaj videla koga napredovati v jogi.« Na vprašanje, ali bi poučevanje lahko bilo njeno poslanstvo, Padmashree odgovarja, da se kot človeška bitja vedno učimo drug od drugega. Nekateri to počnejo zavestno in Padmashree je ena izmed njih. Kot mediju narave se ji zdi pomembna dolžnost deliti tisto, kar prejema, kot nekakšen radijski oddajnik. »Ko z veseljem opravljam to dolžnost, postanem stalni prejemnik sporočil narave in to je v bistvu moje poslanstvo, biti v stalni usklajenosti s svojim ustvarjalcem,« smejoče pravi Padmashree.

Padmashree že od mladosti piše knjigo prirejenih mitoloških zgodb iz Mahabharate in Ramajane in bi jih nekoč rada objavila.

Indijo nosi v sebi

Kako bi v nekaj besedah opisala svojo državo, Indijo? »Indija je živahna, barvita, pronicljiva, močna, šokantno dvojna in temperamentna. Indija je sedež najvišjih idealov in najnižjih realnosti. Ne pogrešam Indije, nosim jo, kamor koli grem. Na primer, ko kuham polento, jo skuham s semeni kumina in zelenjavo, tako da spominja na enega izmed receptov iz moje domovine. Moj odnos s taščo in tastom je takšen, kakršnega bi imela doma. Zelenje in mir sta edina vidika Slovenije, ki nista podobna Indiji, in molim, da Indijci čim prej spoznajo vrednost obeh,« pravi aktivistka, ki glasno zagovarja zelene vrednote.

Po njenem mnenju je imela Indija s pandemijo zelo težko lekcijo, a tudi zelo nujno. »S pandemijo je narava vzpostavila svojo voljo zelo jasno za vse ljudi na svetu: ali razumemo njene zakone ali jih trpimo. Indija se je tokrat odločila trpeti, moja želja pa je, da nas bo to trpljenje veliko bolje pripravilo na prihodnost. Dober del pandemije je v tem, da nam je vsem dala dovolj časa, da razmislimo in preusmerimo svoje življenje. Vidim, da številni Indijci to priložnost izkoriščajo v pravem duhu.« 

Po besedah Padmashree je njeno vodilo za življenje enako motu Indije: samo resnica zmaguje. V njenih besedah pa: »Da vidim svoj pravi jaz, da vidim resnico o svojem svetu. Iskanje resnice vodi vsako mojo misel, besedo in dejanje. Iskati resnico v labirintu iluzij je po filozofijah Indije in mene res najvišji ideal življenja.«

Nenasilje je osnova

Indija je velika za 164 Slovenij, je konglomerat ver in idej, ki se trenutno hitro razvijajo. Kakšna je vizija mladih v Indiji? So še spoštovane stare vrednote, kot je politika nenasilja Mahatme Gandhija? »Indija je ena izmed najstarejših civilizacij. Njena vloga v svetu je že tisočletja učiteljska. Njen gospodarski in tehnološki napredek je neustavljiv in vidimo lahko hitrost, s katero se je razvila v 74 letih svoje neodvisnosti. Ni dosegla slave kot v času pred britansko vladavino, vendar je želja indijskega ljudstva, da se to zgodi čim prej.

Vsak indijski mladinec brez izjeme si prizadeva za to, pa naj živijo v Indiji ali ne. Vizija vseh Indijcev je, da vsakemu Indijcu povrnejo zdravje, bogastvo in modrost. Vsi otroci obljubljajo svojo predanost temu cilju na začetku vsakega šolskega dne. Vrednost nenasilja je še vedno prisotna, saj država z 1,6 milijarde prebivalcev nima toliko konfliktov kot drugi deli sveta. Ljudje 29 držav in 7 državnih področij, vsaka s svojim izrazitim jezikom in kulturo, se imenujejo Indijci. Tudi tako uspešna celina, kot je Evropa, ni mogla doseči te stopnje psihološke enotnosti. Nenasilje je osnova indijskega načina življenja in kadar koli se v Indiji zgodijo dejanja, ki so v nasprotju z njim, se vsi Indijci potrudijo, da spet dosežejo ravnotežje. Umetnost je najbolj priljubljen način Indijcev za to.

Pisatelji bodo s prozo in poezijo nagovarjali javnost, pevci in plesalci bodo nastopali s pesmimi ljubezni, igralci in ustvarjalci filmov bodo snemali filme o vzrokih in posledicah nasilja in tako dalje. Gandhi je med bojem za svobodo razsvetljeval Indijce o tem, kako biti uspešen pri tem, da te drugi slišijo, in uresničevanju svoje volje z nenasilnimi metodami. Te metode delujejo pri Indijcih še danes, saj so po uspehu Indije leta 1947 delovale tudi pri Afričanih, Azijcih in Afroameričanih.«

Gojenje odprtosti

Odprtost je lastnost, ki jo Padmashree najde pri zelo malo ljudeh, zato za konec še en nasvet o tej vrednoti. »Ljudje se bojijo novih izkušenj, novih ljudi, novih idej in tako dalje. Čeprav vsi vemo, da se narava nenehno razvija in da je njen cilj nenehno ustvarjanje novih stvari, se zdi, da so ljudje zaprti za sprejemanje njenih čudes. Razlog za to zaprtost je strah. Strah pred izgubo sedanjega udobja, prijateljev, prepričanj in tako dalje. Toda velika resnica našega vesolja je, da morajo biti vse stvari izgubljene. Vsak mora umreti. Ne glede na to, kako tesno držite svoje stvari, prijatelje ali prepričanja, jih boste morali izpustiti. Zakaj jih torej ne bi izpustili, ko smo še živi? Če vemo, da nam bo smrt vzela vse stvari, zakaj se jih potem sploh držimo? Ne rečem, da svoje stvari vrzite v morje, pravim, naj izguba stvari ali ljudi ne določa, kako živite. Ker se bo to zgodilo, ne glede na to, kako varno jih držite. Spoznanje resnice o smrti nas samo opolnomoči, da zaživimo pametno. Zato svetujem ljudem, naj gojijo odprtost z racionalnim razmišljanjem in globoko kontemplacijo o naravi in ​​njenih zakonih, da bomo lahko izpraznili dušo strahov in naredili prostor za svobodo.«

.

NAJNOVEJŠE