Prijava
Poznate osebo, ki je skorajda obsedena s čiščenjem? Ste postali morda v zadnjem času sami precej bolj občutljivi na umazanijo in nepospravljenost stanovanja? Čeprav je po eni strani skrb za prijetno in urejeno okolje bivanja pomembna, pa lahko seveda pri tem tudi pretiravamo. Včasih je lahko nenadna »obsedenost s čistočo« odraz čustvenih stisk, predvsem hude tesnobe …
Mnoge strokovne študije potrjujejo, da se takrat, ko smo pod stresom, pogosteje zatekamo k različnim ritualom in k opravilom, ki zahtevajo preproste, ponavljajoče se gibe. S tem se namreč poskušamo umiriti, obenem pa gre za poskus, da bi dobili vsaj delni občutek nadzora. Študija, ki je bila pred nekaj leti objavljena v reviji Journal Current Biology, je potrdila to teorijo s pomočjo zanimivega eksperimenta.
Ekipa raziskovalcev, zaposlenih na univerzi v ameriški zvezni državi Connecticut, je skupini študentov (prostovoljcev v eksperimentu) pokazala kip. Skupina študentov je bila nato razdeljena v dve podskupini. Prvi podskupini je bilo naročeno, naj pripravi govor o kipu in kip očisti, druga podskupina pa je morala kip zgolj očistiti. Raziskovalce je zanimalo predvsem to, kako se bodo študentje lotili čiščenja. Tisti, ki so morali obenem pripraviti govor, so bili pri čiščenju precej bolj rigidni, število ponavljajočih se gibov pa je bilo večje v primerjavi s študenti, ki jim ni bilo treba pripraviti govora. Te razlike so raziskovalci povezali predvsem s stopnjo stresa oziroma pritiska. Študentje, ki jim je bilo naročeno, da pripravijo govor, so obenem v povprečju porabili več časa za čiščenje, preden se jim je zdel kip »dovolj čist«.
Posebne rituale za umirjanje je mogoče zaslediti tudi pri drugih živalskih vrstah
Zanimivo je, da tovrstnih vzorcev vedenja v stresnih oziroma nepredvidljivih situacijah, ko nimamo občutka popolnega nadzora, ni mogoče opaziti le pri človeku, ampak tudi pri mnogih drugih živalskih vrstah.
Seveda je čiščenje zgolj ena izmed oblik tovrstnih poskusov lajšanja tesnobe oziroma napetosti s pomočjo predvidljivih rutin in ponavljajočih se vzorcev obnašanja. V to kategorijo bi lahko navsezadnje prišteli tudi grizenje nohtov.
Določene reakcije na stres so torej že v osnovi bolj problematične od drugih. Čiščenje je sicer lahko samo po sebi povsem pozitivna metoda za spopadanje s stresnimi situacijami. Skrb torej načeloma ni potrebna, saj gre preprosto za enega izmed načinov sproščanja napetosti, h katerim se v takšni ali drugačni obliki zatekamo praktično vsi …
Če vas čiščenja vsaj malce umiri, ko ste napeti, torej ni posebnega razloga, da ne bi še naprej uporabljali te metode za obvladovanje tesnobe. Vendar pa morate paziti, da ta navada ne preraste v obsesivno obnašanje, kar je seveda nevarnost pri vseh načinih za lajšanje napetosti. Tisto, kar je »v zmernih dozah« povsem neškodljivo, lahko preraste v težavo.
Kdaj je torej nečesa dobrega preveč? Če opažate, da večino svojega prostega časa namenjate čiščenju in pospravljanju, zaradi česar trpijo druga področja v vašem življenju, in da niste nikoli zares zadovoljni z urejenostjo stanovanja, čeprav se zdi vsem okoli vas skorajda sterilno čisto, je najverjetneje čas, da si priznate, da imate težavo. Kot pogosto v življenju je tudi tu ključ v iskanju zlate sredine. Ko ugotovite, da je postalo nekaj, kar je bilo v osnovi namenjeno (tudi) lajšanju napetosti, pravzaprav vir dodatne napetosti v vašem življenju, je potreben korak nazaj in iskanje boljših tehnik za spopadanje s tesnobnimi občutki, po potrebi seveda tudi s pomočjo strokovnjaka.
