Prijava
Potreba po kategorizaciji je povsem naravna. Toda čeprav so lahko kategorije pogosto koristne, so nemalokrat tudi precej problematične in omejujoče. Ena od oblik kategorizacije, ki pogosto povzroči več škode kot koristi, je delitev čustev na »negativna« in »pozitivna. Čustvom, ki jih dojemamo kot negativna, se poskušamo za vsako ceno izogniti, jih ignorirati ali potlačiti. Določene čustvene odzive lahko vidite celo kot dokaz, da je z vami nekaj narobe ali da ste nehvaležni. Precej bolj koristno je, če čustva dojemate kot nevtralne informacije, ki vas lahko nečesa naučijo in vam pomagajo pri osebnostni rasti. Čustva, ki so običajno dojeta kot negativna, lahko razdelimo v pet osnovnih kategorij: žalost, jeza, strah, sram in gnus. Drugačno dojemanje tovrstnih čustev zahteva precej dela, toda vztrajnost se bo zagotovo bogato obrestovala.
1. Ne zadovoljite se s površnim, zelo splošnim opisom svojega čustvovanja
Morda sicer lahko ubesedite, kaj doživljate, toda če gre za čustva, ki so običajno razumljena kot negativna, si najverjetneje ne upate vrtati globlje, analizirati svojih čustev, saj se jih želite čim prej osvoboditi. Toda beg praviloma zgolj poslabša težave. Precej boljši je pristop, ki se zdi morda v nasprotju z vašo intuicijo. Ko vas preplavijo »negativna čustva«, poskušajte ubrati čuječen pristop in čim bolj natančno analizirati, kako se počutite. Če na primer rečete, da ste žalostni, je to zelo splošno. Kaj je v resnici tisto, kar vas muči? Ali ste osamljeni? Morda izčrpani? Vam primanjkuje moči za izzive, ki so pred vami? Natančnejši ko boste, lažje boste ugotovili, kaj je tisto, kar potrebujete.
2. Pozorni bodite na »metačustva«
Ali ste že slišali za metačustva? Gre za t. i. sekundarna čustva oziroma za odziv na primarno čustvovanje. Če smo na primer žalostni, je pogosto metačustvo, ki se pojavi, občutek sramu. Gre torej za sram zaradi žalosti. Tudi če primarno čustvo ni posebej intenzivno, lahko občutite veliko breme prav zaradi nalaganja plasti. Usmerjanje pozornosti k metačustvom vam bo pomagala pri tem, da boste bolje razumeli svoje doživljanje. Težava je lahko namreč precej kompleksnejša, kot se zdi na prvi pogled.
3. Razmislite o preteklih izkušnjah, povezanih z »negativnimi« čustvi
Beg pred čustvi, ki jih dojemamo kot negativna, je lahko povezan tudi s slabimi izkušnjami iz preteklosti. Kako se je odzvala okolica, ko ste poskušali izraziti, da tisto, kar doživljate, ni najbolj prijetno? Ali ste bili obtoženi pretiravanja? So se ljudje morda celo norčevali iz vas in vas poskušali osramotiti? To je lahko še posebej boleče, če je šlo za reakcijo oseb, ki ste jim zaupali. Če ste se tovrstnih odzivov navadili že v zgodnjem otroštvu, je strah pred »negativnimi« čustvi povsem razumljiv. Toda če boste našli način za predelavo slabih izkušenj iz preteklosti, bo strah pred čustvi, ki jih običajno uvrščamo med negativna, precej manjši. Tako boste lažje ubesedili, kaj doživljate, posledično pa boste ta čustva predelali precej hitreje.
4. Načrtno se uprite kategorizaciji čustev
Predstavljajte si, da so vaša čustva nekaj materialnega – nekaj, na kar lahko pogledate z zunanje perspektive. »Opazujte« jih, kot bi šlo za naključne predmete, na katere ste naleteli in ki jih niste videli še nikoli. Vaša naloga je, da ugotovite, čemu je določeno čustvo namenjeno. Izogibajte se kakršnim koli vnaprejšnjim sodbam oziroma uvrščanju čustev med »pozitivna« in »negativna«.
5. Osredotočite se na pozitivno plat
Spomnite se na trenutke, ki so vam najbolj pomagali pri osebnostni rasti. Najverjetneje je šlo za precej težke preizkušnje, ko so vas preplavljala čustva, ki so se zdela v tistem trenutku izključno negativna. Toda sčasoma ste ugotovili, da so vam prav te situacije pomagale pri tem, da ste postali bolj zrela, modrejša, boljša oseba. Spomin na pretekle preizkušnje vam lahko pomaga pri tem, da se boste v prihodnje lažje osredotočili na pozitivno plat »negativnih« čustev. Tudi če tega še ne vidite, v sebi najverjetneje skrivajo pomembno lekcijo.
