Tesnoba in pomanjkanje samozavesti pri otrocih in mladostnikih sta – podobno kot pri odraslih – pogosto povezani s strahom pred prihodnostjo in pred neznanim. Nihče od nas ne more s popolno gotovostjo napovedati, kaj bo prinesla prihodnost. Določena stopnja negotovosti je torej nekaj, s čimer se moramo naučiti živeti. Nekateri so pri tem precej uspešni, spet drugi se precej hitro zlomijo in zdrsnejo v hudo tesnobo. Temelji, ki vplivajo na naše odzivanje, so pogosto postavljeni že v otroštvu oziroma v mladosti. Zdi se, da imajo najmlajše generacije danes nadpovprečno veliko težav s spopadanjem z nepredvidljivostjo življenja, ki ga ne moremo nikoli povsem nadzorovati. Po mnenju strokovnjakov naj bi bilo to tesno povezano z željo po takojšnji zadovoljitvi vseh potreb, ki je zelo značilna za sodobni čas. Kaj lahko torej kot starši naredite za to, da bo vaš otrok čim bolj samozavesten in čim manj tesnoben?
Ne zamenjujte podpore in prevzemanja bremena
Starši otroku običajno želijo le najboljše. Če se vaš otrok znajde v stiski, je seveda povsem razumljivo, da mu želite pomagati. Vendar je pomembno, da se pri tem ne prenaglite. Situacijo poskušajte oceniti čim bolj trezno. Ali otrok resnično potrebuje vašo neposredno pomoč ali morda predvsem spodbudo in podporo? Če boste njegovo breme prevzeli nase, bo to sicer poskrbelo za začasno olajšanje, toda na dolgi rok lahko tovrstno početje povzroči precej več škode kot koristi. Otroka namreč s tem nehote naučite, da težav ni zmožen reševati sam. Tako lahko že najmanjša negotovost glede razpleta določene situacije v prihodnje povzroči hudo stisku. Otroku namreč manjka samozavesti, saj nima pravih izkušenj. Tako je prepričan, da je povsem nemočen, zato niti ne poskuša iskati rešitev. To seveda ne pomeni, da morate stati ob strani, ko otrok resnično potrebuje vaše posredovanje. Ena od najpomembnejših nalog vsakega starša je prav razlikovanje med situacijami, ki zahtevajo vašo neposredno vpletenost, in situacijami, ki so priložnost za to, da otrok usvoji pomembne življenjske lekcije.
Potrpežljivost – ena najkoristnejših popotnic za življenje
Nobene potrebe ni, da so vse otrokove želje zadovoljene nemudoma. Še več: to je lahko celo škodljivo. Eden od načinov, kako otroku pomagati pri tem, da postane samozavestnejši in manj tesnoben, je prav podaljševanje časovnega intervala med željo in zadovoljitvijo te želje. Otrok se s tem uči potrpežljivosti in obvladovanja neprijetnih čustev. Nevarnost za to, da ga bo iztirila vsaka malenkost, je tako bistveno manjša.
Otroka spodbujajte k odpravi napak
Sodobni starši otroke pogosto opominjajo, da so napake povsem človeške in da jih delamo vsi, saj jih želijo potolažiti, ko stvari ne potekajo v skladu z načrti. S tem ni seveda nič narobe, vendar je dobro, da ne ostane le pri tolažbi. Če gre za napako, ki je odpravljiva, poskušajte otroka spodbuditi k temu, da jo odpravi. Tako se bo naučil, da napake pogosto niso usodne – in da ne štejejo padci, ampak to, ali se znamo po padcih pobrati. S tovrstnim pristopom se bo otrokova samozavest krepila, strahovi pred tem, kaj bo prinesla prihodnost, pa bodo precej manjši. Otrok bo namreč razumel, da je običajno mogoče rešiti tudi navidezno nerešljive težave.
Poskrbite, da otrokov urnik ne bo zapolnjen do zadnje sekunde
Pogost razlog za tesnobo današnjih otrok in mladostnikov je povezan s pretirano strukturiranostjo dni. Že najmanjše spremembe lahko otroka zmedejo in povzročijo hudo paniko. Čeprav je po eni strani dobro, da ima otrokov vsakdan osnovno strukturo, morate paziti, da pri tem ne boste pretiravali. Poskrbite, da bo na urniku dovolj terminov, ko bo lahko otrok prosto razpolagal s svojim časom in počel tisto, kar želi. Vaš otrok se bo tako učil samostojnosti, načrtovanja in improvizacije, kar mu lahko pomaga pri odpravi najrazličnejših strahov, povezanih s prihodnostjo, ki izvirajo iz pomanjkanja samozavesti.