Vročina je stanje, pri katerem se telesna temperatura zviša nad normalo kot odziv na različne nalezljive, imunološke in neoplastične dražljaje. Za normalizacijo teh vročinskih stanj se v klinični praksi uporablja več sintetičnih zdravil, kot so paracetamol, ibuprofen in aspirin. Vendar pa imajo številne stranske učinke. V zadnjem času se preučuje veliko zdravilnih rastlin z antipiretičnim delovanjem z namenom odpravljanja neželenih učinkov in boljšega terapevtskega odziva.
Vročina je posledica motene termoregulacije telesa. Vzroki za vročino so različni. Največkrat je vročina posledica okužbe z bakterijami, virusi, glivami ali paraziti. Vzrok za visoko temperaturo so tudi lahko avtoimunske bolezni, revmatične bolezni ali rakava obolenja.
Ne smemo pozabiti, da je vročina naš obrambni sistem, ki nas ščiti pred patogenimi mikroorganizmi in toksini v telesu. Z naraščanjem vročine patogeni mikroorganizmi propadajo hitreje. Z znojenjem pa telo izloča strupene mikroorganizme. Visoko temperaturo lahko rešujemo na naraven način tako, da uporabimo zdravilne rastline, ki znižujejo vročino, in rastline, ki spodbujajo znojenje.
Če pride do visoke telesne temperature, je pomembno, da počivamo, saj tako omogočimo telesu, da hitreje okreva. Svetuje se zadosten vnos tekočine, saj s tem preprečimo dehidracijo.
Bezeg (Sambucus nigra L. Caprifoliaceae)
Uporabljajo se cvetovi bezga, ki so bogati s flavonoidi (rutozid). Bezeg je najbolje uporabiti pri visoki temperaturi, ki je nastala zaradi prehlada, gripe ali sinusitisa. Deluje kot diaforetik (poveča znojenje) oziroma spodbuja začetek znojenja pri povišani telesni temperaturi. Na ta način znižuje vročino, zaradi česar prej pride do ozdravitve. Zadnje študije potrjujejo, da lahko deluje proti virusom gripe. Iz cvetov naredimo poparek, 5 g cvetov na 250 ml vode, po 15 minutah precedimo. Pijemo 30 minut pred obrokom, večkrat na dan.
Plodovi bezga vsebujejo antociane (sambucin, sambucianin), flavonoide ter so bogati z vitamini, kot sta folna kislina in vitamin B2. Plodovi se morajo obvezno kuhati: od 10 do 15 g plodov kuhamo 10 minut v pol litra vode, pustimo stati še 10 minut ter jih precedimo. V narejen dekokt lahko dodamo limono ali med, razdelimo v dva ali tri odmerke ter pijemo skozi dan. Dekokt pripravljamo vsak dan svežega. Ker je dekokt iz bezgovih jagod blagi laksativ, je treba terapijo prekiniti, če se pojavi driska. Surovih bezgovih jagod ne uživamo, saj povzročajo slabosti v želodcu.
Lipa in lipovec (Tilia platyphyllos Scop. in Tilia cordata Mill.)
Lipa in lipovec se uporabljata v fitoterapiji, ko je prisotna vročina. Lipa deluje diaforetično (poveča znojenje). Je odlična izbira pri povišani temperaturi, kjer so prisotne okužbe dihal zaradi gripe ali prehlada, kjer je tudi prisoten kašelj, saj spodbuja izkašljevanje. Deluje tudi kot diuretik, pospešuje nastajanje in izločanje seča. Pripravimo poparek: 4 g listov na 250 ml vode. Pijemo 4-krat na dan med obroki. Pripravkov iz lipovih listov ne jemljemo z zdravili, ki pomirjajo kašelj (antitusiki).
Vrba (Salix alba L., Salicaceae)
V medicini se uporablja skorja, ki vsebuje fenolne spojine: derivate salicilne kisline in flavonoide, heterozide ter tanine. Fenolni heterozidi in flavonoidi so glavne spojine, ki delujejo antipiretično (znižujejo telesno temperaturo), protivnetno, protibolečinsko in antiseptično (uničujejo mikroorganizme). Zato lahko skorjo oz. lubje vrbe uporabimo pri vročinah, ki so nastale iz različnih razlogov (prehlad, gripa, revmatoidni artritis, zobobol, sinusitis …) Pripravimo dekokt, 5 g vrbove skorje kuhamo v 300 ml vode 15 minut. Največji dnevni odmerek je pol litra dekokta oziroma 10 g droge. Vrbove skorje naj ne uporabljajo osebe, ki so občutljive za salicilate. Ne priporoča se dolgotrajna uporaba. Ni primerna za nosečnice.
Fitoterapija v ajurvedski medicini
Indija je največji proizvajalec zdravilnih rastlin. Indijo imenujejo največji botanični vrt na svetu. Uporaba ajurvedskih zdravilnih rastlin je pogosta pri odraslih in otrocih ter narašča na številnih področjih sveta kakor tudi v Sloveniji.
Ajurveda je znanost, ki se je soočala s pretresi vseh časov in se še vedno pojavlja kot vodilni alternativni zdravstveni sistem. Je najstarejša oblika zdravstva na svetu. Pisna tradicija sega 5.000 let v preteklost, vendar ustna tradicija te znanosti je brezčasna.
Amla (indijska kosmulja) – Phyllanthus emblica L. (Emblica officinalis Gaertn.)
Amla (amalaki) se v ajurvedski medicini uporablja že tisoče let. Spodbuja delovanje imunskega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Zato je amla pogosto imenovana tudi »velika pomlajevalka«. Ima pomembno vlogo v ajurvedski medicini. Je zelo okusen sadež, ki ima vsestranske in čudežne koristi za zdravje. Je svetovno najbolj znan užitni sadež, ki je bogat z vitaminom C. Predstavlja najboljši naravni vir vitamina C, ki zelo ugodno deluje na zdravje kože in vzdržuje zdrav imunski sistem. Sodi med zelo močne antioksidante, s čimer upočasnjuje staranje ter pomlajuje celično strukturo, zaradi česar celice ostanejo mlade in zdrave dlje časa. Zelo je učinkovit pri preprečevanju bakterijskih in virusnih okužb telesa, zaradi česar se dobro obnese pri gripi, prehladih, kašlju in trebušnih virozah. V tradicionalni medicini ga že stoletja uporabljajo za zniževanje visoke telesne temperature. V eni izmed študij na podganah pa je tudi bil dokazan njegov antipiretični učinek. Amalaki bomo izbrali pri vseh okužbah, kjer je prisotna visoka telesna temperatura in kjer je še posebej izražena telesna izčrpanost. Jemljemo 500 mg standardiziranega izvlečka vsaki dve do tri ure. Amalaki je primeren za vse starostne skupine, za otroke, odrasle in starostnike. Otroci uživajo polovične odmerke.
Tulsi (sveta bazilika) – Ocimum sanctum Linn.
Tulsi ali sveta bazilika je rastlina, ki v Indiji velja za sveto rastlino. Rastlina raste v toplih in tropskih področjih. Sveto baziliko zelo cenijo zaradi njenih terapevtskih učinkov: znižuje krvni sladkor, izboljšuje plodnost, deluje proti virusom, bakterijam, je močan antioksidant, spodbuja delovanje imunskega sistema. Liste svete bazilike lahko uporabimo pri vročini, ki je nastala iz različnih razlogov. V Indiji uporabljajo tulsi v obliki čaja kot preventivo pred malarijo in mrzlico denga. Tulsi lahko uporabimo tudi, če je visoka temperatura prisotna zaradi zobobola. Jemljemo 500 mg standardiziranega izvlečka vsaki dve do tri ure.
Neem – Azadirachta indica A. Juss.
Neem ima antipiretične, protivnetne in protibolečinske lastnosti (spojine: saponini, terpenoidi, flavonoidi). V ajurvedski medicini se za zdravilne namene uporablja celotna rastlina. Listi in lubje se uporabljajo kot čistilec krvi in jih lahko uporabimo pri različnih težavah s kožo. Plodovi delujejo karminativno (ugodno delujejo na preprečevanje črevesnih plinov), »čistijo« kri in delujejo pomirjajoče. Cvetovi se uporabljajo kot tonik ter za zdravljenje bolezni želodca. Narava je tej rastlini postregla z različnimi organskimi spojinami, ki se uporabljajo tudi kot insekticidi in pesticidi. Lubje je grenkega, adstringentnega okusa in se uporablja za zniževanje visoke temperature, zdravljenje slabosti, bruhanja in težav s kožo. Neem uporabimo pri visoki telesni temperaturi, ki jo spremljajo driska, slabost ali bruhanje (trebušne viroze).
Druge rastline, ki delujejo antipiretično, so: gotu kola (Centella asiatica), šatavari (Asparagus adscendens), bahera (Terminalia belerica).