Morske želve sodijo med najstarejše živalske vrste na svetu. Preživele so kljub številnim neugodnim dejavnikom, s katerimi so se morale soočati v preteklosti. Vendar pa je prišlo v zadnjih 50 letih do tako drastičnih sprememb, da postajajo morske želve vse bolj ogrožene. S tem imamo v mislih predvsem povečevanje količine plastičnih odpadkov v oceanih. Tako je mogoče ob obalah pogosto zaslediti mrtve morske želve, ovite v plastiko. Kasnejše analize pa velikokrat razkrijejo, da so njihovi želodci polni plastike, ki so jo zaužile. Vendar pa za smrt morske želve sploh ni potrebno veliko. Kot razkrivajo nedavne ugotovitve raziskovalcev, lahko te živali umrejo že zaradi zaužitja enega samega kosa plastike.
Še posebej ogroženi so mladiči, ki zaužijejo največ plastike
Avstralski znanstveniki so želeli priti do natančnejših podatkov glede tega, kako veliko nevarnost za morske želve v resnici predstavljajo plastični odpadki. Svoje ugotovitve so pred nedavnim objavili v reviji Scientific Reports. Razkriti podatki so zelo zaskrbljujoči. Že en sam kos plastike, ki ga zaužijejo, poveča tveganje za smrt morske želve za kar 22 odstotkov. Pri želvi, ki je zaužila 15 plastičnih predmetov, pa se število dvigne na 50 odstotkov. Povečana verjetnost za zaužitje plastike sicer obstaja pri mladičih, ki se večinoma premikajo po površini morja in se običajno zadržujejo dlje od obale kot odrasle želve. Posledično pa naletijo na več plastike. Mladiče večkrat nosi morski tok, skupaj z manjšimi, lažjimi kosi plastike, ki jih je precej enostavno zaužiti. Obenem pa so mladiči morskih želv običajno manj »izbirčni« glede prehrane. Vse to pripomore k temu, da je lahko plastika v oceanih za njih pogosto usodna.
Mnoge morske želve najverjetneje ne bodo dosegle reproduktivne faze
Težava je še večja zaradi dejstva, da morske želve ne morejo enostavno izločiti neustrezne hrane oziroma zaužitih predmetov. Vse, kar pojedo, ostane v njihovih prebavilih od 5 pa vse do 23 dni. Plastika še dodatno upočasni njihov prebavni proces, saj ustvari ovire ali celo popolne blokade. V okviru enega izmed eksperimentov je bilo ugotovljeno še, da mehkejši delci plastike ne potujejo skozi prebavila ločeno, ampak se združijo v večje kose, čeprav so bili zaužiti ob različnem času. Ker je zaužitje plastike še posebej verjetno pri mlajših morskih želvah, ki posledično velikokrat ne dosežejo reproduktivne faze, gre za težavo, ki bo imela najverjetneje dolgoročne negativne vplive na preživetje te vrste.
Članek o naših želvah: Kareta – naša pomorščakinja