fbpx
Domov Zgodbe Mize spremenila v tovornjake, da bi bilo otroke manj strah

Mize spremenila v tovornjake, da bi bilo otroke manj strah

Okužba z novim koronavirusom je sicer za najmlajše praviloma manj nevarna kot za odrasle, še v primerjavi s starostniki in tistimi s kroničnimi boleznimi. Vendar pa to še ne pomeni, da otroci zaradi pandemije ne doživljajo najrazličnejših stisk. Ker večinoma ne morejo dobro razumeti tega, kar se dogaja, lahko to privede do specifičnih strahov. Precejšnjo oviro pa lahko predstavlja tudi šolanje na daljavo. A tudi v kratkem obdobju, ko je pouk potekal navidezno normalno, torej v učilnicah, izkušnja v resnici ni bila takšna, kot so je bili vajeni sicer.

Eno glavnih ovir tako za učence kot za učitelje je predstavljala potreba po ohranjanju zadostne medsebojne razdalje. Ponekod so poskušali to zagotoviti s pregradami med mizami. Vendar pa je Jennifer Birch Pierson, učiteljica oziroma vzgojiteljica, ki poučuje skupino 5-letnikov v Teksasu, menila, da to ni najboljša rešitev. Tako se je na lastno pest lotila izvirnega projekta – šolske mize je spremenila v tovornjake, da bi otrokom vsaj nekoliko olajšala stiske, ki jih je prinesla nova normalnost …

Projekta se je lotila, ker je vedela, da bo upoštevanje ukrepov za otroke zelo težavno

Jennifer Birch Pierson se je zavedala, da bo skrb za ohranjanje zadostne medsebojne razdalje med učenci vse prej kot enostavna naloga. Otroci, ki so bili pred tem navajeni sproščene, svobodne igre, so morali biti kar naenkrat ločeni, čeprav v istem prostoru. Ker se je zavedala, da zgolj pojasnila ne bi zadostovala, saj bi bili otroci morda še bolj zmedeni, se je Jennifer Birch Pierson odločila, da varnostne ukrepe, namenjene preprečevanju širjenja novega koronavirusa, zapakira v malce manj strašljiv paket. Tako si je priskrbela karton in barve ter se lotila dela …

Vsak otrok je dobil povsem unikaten »tovornjak« namesto strašljive pregrade

Nastali so povsem unikatni »tovornjaki«, ki so služili kot pregrada med posameznimi mizami. Jennifer Birch Pierson je bila namreč prepričana, da bo takšna rešitev za otroke precej manj zastrašujoča, kot če bi se denimo uporabljale plastične pregrade. Čeprav otroci niso mogli več sedeti poleg svojih sošolcev – mize so bile namreč postavljene tako, da je bilo med njimi 1,5 metra prostora – so bili navdušeni nad izvirno podobo svojih miz. Tisto, kar bi lahko bilo zgolj stroga omejitev, se je spremenilo v igro, posledično pa so otroci lažje ostali na svojih mestih.

Trud vzgojiteljev in učiteljev ostane pogosto spregledan …

Fotografije unikatnih šolskih miz, ki jih je »predelala« Jennifer Birch Pierson, so hitro zaokrožile po družbenih omrežjih. Večina tistih, ki so videli fotografije, je bila navdušena nad izvirnostjo in trudom vzgojiteljice. Mnogi straši, ki Jennifer Birch Pierson sicer ne poznajo osebno, so se ji zahvalili za prizadevnost in za to, da je znala prepoznati, da je upoštevanje ukrepov za otroke precej težavnejše kot za odrasle. Večina se je strinjala, da bi vzgojno-izobraževalni sistem potreboval več ljudi, kot je Jennifer Birch Pierson. Tudi starši, ki so izražali zaskrbljenost glede ponovnega pošiljanja otrok v šole, so pripisali, da bi jim bilo precej lažje, če bi vedeli, da bo za njihove otroke skrbel nekdo tako skrben, kot je ta teksaška vzgojiteljica.

Nekateri so pri tem izpostavili dejstvo, da je morala Jennifer Birch Pierson stroške materiala, ki ga je uporabila, najverjetneje kriti iz lastnega žepa. Ob tem so se pojavila tudi opozorila, da je to na žalost tudi realnost mnogih drugih učiteljev in vzgojiteljev, katerih finančni in dodatni časovni vložki ostanejo pogosto spregledani ter tako brez ustreznega poplačila.

- Oglas -

Najnovejše

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×