Prijava
Ste vedeli, da lahko v manj kot enem tednu sami vzgojite svoje zelenje? Ja, prav ste prebrali. Mikrozelenje oz. mikrozelenjavo vzgajamo kar v stanovanju in ne le med zimskim časom, ampak lahko to počnemo vse leto. V zimskih mesecih nam to pride še posebno prav, saj zunanji vrtovi v tem času bolj kot ne počivajo. Z mikrozelenjem ne boste dobili le okusne in na pogled res simpatične mikrozelenjave, ampak tudi ogromno hranil, ki jih vsebuje.
Mikrozelenje so mlade rastlinice, po velikosti med kalčki in mladimi listi. Torej je njihova velikost nekje med 5 do 10 centimetri. Čisto odvisno od same vrste, ki jo vzgajate. Od kalčkov se ločijo po tem, da se jih vzgaja na zemlji, ko pa je čas, da se jih poreže, se koreninice pusti v zemlji in se odreže nad njimi. Po navadi mikrozelenje vzgajamo le do prvega kličnega lista, če želite, to pride bolj prav predvsem pri začimbnicah, pa lahko pustite rastlinam, da razvijejo tudi svoje prve prave liste. Začimbnice se že tako hitreje razraščajo in tvorijo mnogo pravih listov, ko zrastejo do te velikosti. Pri sajenju smo pozorni, da seme potresemo kar na zemljo, in ne pod njo. Koliko semen potresemo, je odvisno od vrste, vendar najbolje, da je seme posajeno res na gosto. S tem boste vzgojili zdrave in okusne rastlinice.
Majhne rastlinice – velike koristi
Ker so te male rastlinice po svetu pritegnile res veliko pozornosti, se je v zadnjih časih zvrstilo že kar nekaj obsežnih študij, ki so raziskovale vsebnost hranil v njih. V primerjavi z odraslimi rastlinami nekatere mikrorastlinice vsebujejo kar do 40-krat več hranil, kar je kar malce neverjetno. Eno takih je mikrozelenje rdečega zelja. In ne le da je res okusno, tudi otroci ga obožujejo, saj ima nevtralen, malce zemljast in povsem nepekoč okus. Z vključevanjem mikrozelenja v svojo dnevno prehrano boste torej dobili res ogromno. Popestrite si dnevne solate, namazom dodajte svežino ali pa jih dodajte kuhanim jedem, vendar šele na koncu, da rastline ne bodo izgubljale svoje hranilne vrednosti.
Vsebujejo visoko koncentriran vitamin C, ki pomaga pri dvigu imunskega sistema ter preprečevanju pogostih zimskih bolezni, kot sta prehlad in gripa. Ljudje z visokim prehranskim vnosom vitamina C so tudi manj izpostavljeni tveganju za razvoj očesnih bolezni ter bolezni srca in ožilja.
Vsebujejo tudi veliko vitamina E in K, ki pomagata ohranjati krvni tlak v zdravih mejah. Ne zaostajajo pa niti pri vsebnosti mineralov in antioksidantov, ki pomagajo odstraniti proste radikale, s tem pa se naravno pomlajujete. Prav tako vsebujejo polifenole, ki imajo antioksidativne lastnosti. Mikrozelenje ima tudi odličen vir rastlinskih omega-3, ki pomagajo nadzorovati holesterol. Veliko se nas zaveda, da pomaranče in korenje vsebujejo veliko betakarotenov. Nekatere vrste mikrozelenja jih vsebujejo še več, na primer rdeče zelje, amarant, koriander, vrtna kreša ter bazilika.
Mikrozelenje ni čudežno zdravilo. Vendar ko kombinirate to mikrozelenjavo z drugimi spremembami v življenju, kot je na primer prehod na bolj zdrav način življenja, ki vključuje več redne telesne aktivnosti in več rastlinske prehrane, se vam bo stanje drastično izboljšalo.
Pisana popestritev za vsak krožnik
Da pa bi od njega dobili čim več, predlagam, da v svoj jedilnik vključite različne vrste in s tem zaužijete širšo barvno paleto. Najpogostejša barva mikrozelenja je zelena, sledita ji rdeča, vijolična, lahko pa vzgojimo tudi rumeno mikrozelenje. Toda to še ne pomeni, da drugih barv ni. Najprej poglejte, katero barvo ima odrasla rastlina, potem pa vzgojite mikrozelenje. Primer: barva česna je bela, zato boste pri mikrozelenju užili lastnosti bele barve, kljub temu da je samo mikrozelenje zelene barve. Različne barve zelenjave in sadja predstavljajo različne zdrave spojine, imenovane fitokemikalije, kot tudi druga mikrohranila. Rdeča zelenjava vsebuje likopen, ki je močan antioksidant. Oranžna in rumena zelenjava vsebujeta karotenoide, kot sta betakaroten in lutein, ki ju telo pretvori v vitamin A. Modra in vijolična zelenjava vsebujeta antocianin, ki lahko pomaga zaščititi celice pred poškodbami. Zelena zelenjava vsebuje širok spekter različnih fitokemikalij, vključno s saponini, indoli in karotenoidi. Rjava in bela zelenjava, na primer česen, vsebujeta alicin, ki ima tudi protibakterijske učinke.
Zakaj se torej odločiti za vzgojo mikrozelenja?
Koristi mikrozelenja se ne začnejo in končajo le pri uživanju in njegovih hranilih. Opazovanje rastlinic, kako rastejo, je lahko zelo sproščujoče. Ko skrbite za svoje mikrozelenje, položite roke na zemljo in potresete semena po njej, se dejansko povežete s hrano, ki si jo pripravljate. Ob tem pa ne smemo spregledati tudi zdravja našega uma. Biti del nečesa temeljnega, kot je življenjski cikel rastline, vam lahko da to priložnost.
Poglejmo si še nekatere druge prednosti mikrozelenja. Če ne veste, kako bi prepričali svojega otroka, da bi pojedel več zelenjave, mu predstavite mikrozelenje. Predlagam, da to naredite tako, da mu pripravite vse sestavine in mu pokažete, kako si bo sam vzgojil svoje rastlinice. S tem ga boste zagotovo prepričali, saj bo sam zasadil svoj mali vrtiček, za katerega bo skrbel vsak dan. Po približno enem tednu bo že lahko užival sadove svojega dela. Če pa menite, da tudi tako ne bi jedel mikrozelenja, pa lahko pripravite okusen smuti, v katerega porežete pest mikrozelenja (ne pikantnega) in s tem rastlinice »skrijete«.
Vaši krožniki bodo postali prava paša za oči. Ko boste enkrat začeli dodajati svojim jedem tudi mikrozelenje, vam bo naslednjič, ko ga ne boste vključili, kar nekaj manjkalo. Naj bo to na kakšni zimski enolončnici, pisani rižoti, bučni juhici ali pa le na hitro pripravljenih testeninah. Barva, okus in videz mikrozelenja nikoli ne razočarajo. Zdaj pa le hitro posadite svoje.
