Prijava
Mikrozelenje je izraz, ki se nanaša na mlade rastline oziroma kali, ki zrastejo iz semen. Včasih se uporabljata tudi izraza mikrozelenjava in mlado zelenje. Poznamo najrazličnejše vrste užitnega mikrozelenja, saj gre pravzaprav za »predstopnjo« tistega, kar običajno imenujemo zelenjava. Ena od pomembnih prednosti mikrozelenja je, da ga lahko gojite tudi v manjših stanovanjih. Za to, da bi imeli vedno pri roki doma pridelan vir koristnih hranilnih snovi, torej ne potrebujete nujno lastnega vrta …
Odkrijte svoje najljubše vrste mikrozelenja
Ena od najbolj znanih vrst mikrozelenja je nedvomno tista, ki jo lahko vzgojimo iz semen vodne kreše. Toda kot omenjeno, lahko mikrozelenje vzgojimo iz najrazličnejših semen. Čeprav sta okus in tekstura praviloma precej podobna, ima vsaka vrsta vendarle določene specifike. Tako je smiselno, da poskusite čim več različnega mikrozelenja, saj boste tako lažje našli vrste, ki vam bodo še posebej všeč. Med najbolj priljubljene vrste spada mikrozelenje, vzgojeno iz semen amaranta, redkvice, bazilike, ohrovta, brokolija, gorčice, rukole, blitve, kolerabice, graha, krebuljice in pese.
Mikrozelenje in kalčki – kakšna je razlika?
Mikrozelenja ne smemo zamenjevati s kalčki. Tudi slednji so lahko seveda zelo koristen del prehrane, vendar obstajajo med mikrozelenjem in kalčki pomembne razlike. Kalčki so sveže vzkaljena semena, ki še nimajo listov. Mikrozelenje pa je poimenovanje za naslednjo stopnjo, torej tisto, kar se razvije iz kalčkov, če imajo seveda priložnost za to. Ko se razvijejo prvi pravi listi, je že mogoče govoriti o mikrozelenju. Za vzgojo mikrozelenja ne potrebujete nujno prsti. Možno je tudi t. i. hidroponično gojenje, kar pomeni, da rastlina zraste kar v vodi. Pri tem pa je pomembno, da je na voljo dovolj sončne svetlobe. Če želite vzgojiti kalčke in jih nato uporabiti v prehrani, boste potrebovali približno 2–3 dni (pri nekaterih vrstah pa morda kakšen dan več), za pridelavo mikrozelenja pa praviloma potrebujemo približno 7–21 dni (tudi tu je trajanje odvisno od vrste semen).
Odličen vir antioksidantov in drugih pomembnih snovi
Podobno kot v »odrasli zelenjavi« lahko tudi v mikrozelenju najdemo ogromno koristnih hranilnih snovi. Koncentracija teh snovi je v mikrozelenju pogosto celo večja. Redno uživanje mikrozelenja lahko tako pomaga pri zmanjševanju tveganja za najrazličnejše bolezni in pri uravnavanju telesne teže. Mikrozelenje je med drugim tudi odličen vir antioksidantov, ki zmanjšujejo nevarnost za poškodbe celic zaradi prostih radikalov. Kopičenje prostih radikalov v telesu je povezano tako z naravnimi procesi (gre namreč za nestabilne odpadne molekule) kot z okoljskimi vplivi. Nevtralizacija negativnih učinkov s pomočjo antioksidantov je nujna za zmanjševanje tveganja za rakava obolenja in druge bolezni. Konkretna hranilna sestava je seveda odvisna od tega, za katero vrsto mikrozelenja gre (mikrozelenje križnic je na primer še posebej bogato z vitaminom E). Prednost mikrozelenja je tudi ta, da je še posebej pripravno za manjše modifikacije. Znanstvenikom je na primer uspelo vzgojiti mikrozelenje solate in cikorije, ki vsebuje vsa koristna hranila, ki jih lahko najdemo v cikoriji in solati, vendar manj kalija. Tovrstno mikrozelenje je še posebej koristno za ledvične bolnike.
Mikrozelenje lahko vključite v najrazličnejše jedi
Kot omenjeno, je mikrozelenje odlična izbira za gojenje v urbanih okoljih oziroma v zaprtih prostorih – tudi če je vaše stanovanje precej majhno. Strošek vzgoje mikrozelenja je zelo nizek, za vzgojo pa potrebujete največ nekaj tednov. Z nekaj načrtovanja lahko poskrbite, da boste imeli vedno na voljo sveže mikrozelenje. Vključite ga lahko v najrazličnejše jedi. Mikrozelenje je lahko odlična obogatitev sendvičev, solat, rižot, jedi iz testenin, pic, tortilj, burgerjev itn. Dodate ga lahko tudi smutijem in juham. Ščepec nasekljanega mikrozelenja pa je lahko celo zanimiv dodatek različnim sladicam – če imate seveda radi tovrstne kombinacije okusov.
