Mnogi nimate vrta, vseeno pa bi si radi pridelali nekaj svežih vitaminov. Je to mogoče? Seveda je, pa še povsem ekološko je, saj mikrozelenjava, kot ji zdaj rečemo, ne potrebuje ničesar, še zemlje vedno ne. Mogoče pa si bo kdo v stanovanju na okenskih policah poskusil pridelati nekaj sveže, zelo hranljive zelenjave tudi sam.
Kaj je mikrozelenjava (mikrozelenje)?
Nekoč smo rekli kalček vsemu, kar je pognalo iz semena, in smo te tudi hitro pojedli. Zdaj pa smo to ločili na kalčke, pridelane v kalilniku, in mikrozelenajvo (mikrozelenje), to so posejane rastline, ki jih režemo čisto majhne, v stanju prvega pravega lista. Način pridelave in uživanja se deloma res razlikujeta med sabo: kalčke vzgojimo v kalilnikih, pojemo pa nakaljeno seme, osemenje in malo rastlinico s koreničico. Mikrozelenjavo (mikrozelenje) pa posejemo ali v zemljo ali na ustrezne vlažne substrate, lahko celo na papirnate brisačke, napojene z vodo. Ko dosežejo določeno višino, porežemo samo nadzemne dele. Običajno je to v času dveh pravih listov, nekatere (stročnice) pa nekoliko višje.
Mikrozelenjava vsebuje veliko zelo koristnih snovi za naše zdravje, podobno kakor kalčki. Jo je pa veliko lažje pridelati oziroma vzgojiti.
Zakaj je mikrozelenjava prava vitaminsko-mineralna bomba oziroma superživilo? Rastlina v seme vloži veliko energije, mnogo hranil, vse koristne snovi, da bo njen otroček (rastlinica v semenu) imel dovolj hrane za začetek življenja. Te snovi so v samem semenu v spečem stanju, niso aktivirane. Ko pa seme začne kaliti, se speče spojine spremenijo v aktivne, da ima rastlinica dovolj hranil in lahko kali in raste. Šele ko se prvi pravi listi dovolj razvijejo, je »mladič« pripravljen na samostojno življenje. Vse te koristne snovi pa pojemo, ko pojemo mlade oziroma zelo majhne rastlinice. Nekateri pravijo, da v eni žlici mikrozelenjave pojemo toliko koristnih snovi, kot bi jih pojedli v celi skledi »odrasle« solate.
Katere rastline si lahko pridelamo kot mikrozelenjavo?
V bistvu so za vzgojo mikrozelenjave primerne prav vse rastline. A bolje je delati tiste, ki hitro kalijo in rastejo. Odvisno je tudi od tega, kaj nam je všeč. Lahko se odločimo za liste z nevtralnim okusom. Ko jih dodajamo drugim jedem, jim ne spreminjajo okusa. Najbolj znana rastlina z dokaj nevtralnim okusom je špinača, pa tudi rdečo peso lahko pridelamo kot mikrozelenje. Sama pogosto sejem seme lucerne in včasih tudi sončnic. Aromatične so križnice: brokoli, rukola, cvetača, zelje (rdeče zelje je zanimivo zaradi dodatnih koristnih snovi v rdeči barvi) in seveda vrtna kreša, ki smo jo že od nekdaj raje sejali kakor pa vzgajali kalčke. Prav posebej mnogi izpostavljajo redkev, redkvico in azijske redkve (mizuna …). Sem lahko uvrstimo tudi rukolo. Izredno aromatično je mikrozelenje čebulnic: pora, drobnjaka, stoletne čebule in seveda navadne čebule.
Prav tako je zelo zanimivo in tudi preprosto, da kot mikrozelenje sejemo žita, posebej priporočljivi sta pira in pšenica. Torej, posejemo božično žito, a pozor, seme ne sme biti razkuženo, in uživamo v njem do novega leta, potem pa ga zjutraj, po novoletni zabavi, pojemo ali stisnemo v presni sok. Sama si žito sejem celo leto in ga dodajam smutijem. Ne glede na to, katero sadje uporabim, porezano listje pšenice ali ječmena daje smutijem prav poseben okus. Meni je odličen.
Ne smem pozabiti tudi na nekoliko specifičen, a odličen okus zelenja ajde. Ajdo lahko prav tako posejemo in pojemo kot mikrozelenje. V tujini pogosto sejejo tudi nekatere cvetlice, kot so sončnice (nevtralen okus) ali kapucinčki, ki pa imajo pikanten, kislo oster okus.
Skratka, sami poskusite in preverite, kaj vam je najboljše.
Kaj je pomembno pri izbiri semena?
Seveda se najprej odločite, kaj boste z zelenjem naredili. Če boste porezane lističe oziroma rastlinice samo dodali običajnim solatam, je bolje izbrati rastline nevtralnega okusa. Če želite popestriti okuse solat, izberite križnice. Kot dodatek namazom so odlične čebulnice. Pšenica, oziroma mikrozelenje iz pšenice, pire in drugih žit, pa je odličen dodatek presno stisnjenim sokovom ali smutijem.
Ko ste se odločili za rastline, izberete seveda tudi seme. Mnogi na prvem mestu priporočajo ekološko pridelana semena. S tem bi se strnjala, če bi bila njihova kaljivost v redu. Pa pogosto ni. Ker sejemo zelenjavo v male lončke in posode, si seveda želimo, da vzkalijo vse rastline. Prav tako je ekološko pridelano seme pogosto bolj okuženo z glivicami, kar pa mikrozelenje ne sme biti.
Sama svetujem, da kupite semena za kalčke, ki so zagotovo najbolj kaljiva. Pri konvencionalno pridelanih semenih pa seveda bodite posebej pozorni, da ta niso razkužena. Načeloma na embalaži to ni napisano. Kadar pa so razkužena, mora biti to obvezno napisano nekje na zadnji strani vrečice. Poiščite žig, tam bo pisalo razkuženo: treated seeds, behandeltes Saatgut ali kaj podobnega.
Setev semen
Za setev lahko izberete katero koli posodo, lahko so tudi plitvi krožniki, podstavki in podobno, saj potrebujemo le dva ali tri centimetre zemlje, ne več. Nekatera semena, kot sta kreša in pšenica, pa lahko sejete samo na mokre papirnate brisače. Križnice je treba posejati v zemljo, saj kalijo v temi, ostankom semenske lupinice pa se izognemo tako, da na seme naložimo nekaj več zemlje (1–2 cm).
Zemljo nasujemo v posodo, če je potrebno, jo rahlo namočimo. Seme preprosto razporedimo po površini zemlje dokaj na gosto. Kako gosto, je odvisno od rastlin. Krešo, pšenico, rukolo in druge posejemo na gosto, semenke naj bodo kar druga poleg druge, seme stročnic pa bolj na redko. Od stročnic najpogosteje sejemo grah ali mungo fižol, seveda pa lahko sejemo tudi lečo ali čičeriko. Kmalu bo prišlo na police naših trgovin tudi seme črne soje, ki je po mojem odlična tudi za mikrozelenje. Bazilikinih semen ne pokrivamo z zemljo, druga semena pa. Posejano postavimo na toplo. Večina semen, če so kakovostna, vzkali v treh (kreša) do 15 dnevih (por, drobnjak). Takoj ko opazimo kaljenje, postavimo seme na svetlo in zmerno toplo. Le tako bomo vzgojili liste polne klorofila (vsebujejo železo, magnezij, kalij idr.) in drugih koristnih snovi. V temi bo vsega tega manj. Na toplem bo delež pecljev prevelik, saj se rastlinice v želji po svetlobi potegnejo.
Sem vas prepričala? Poskusite in si skupaj z otroki naredite zabaven popoldan ob setvah rastlinic. Zelena barva mladega listja bo popestrila puste deževne dni na vaših oknih.
Mlado mikrozelenjavo jemo presno, ne kuhamo je. A tukaj se razlikuje od kalčkov, pri katerih moramo kalčke stročnic obvezno kuhati, s tem pa izgubljamo koristne sestavine. Najpogosteje mikrozelenjavo kar dodamo različnim solatam ali smutijem. Lahko jo stiskamo v presne sokove, lahko jo potresemo po namazih, vsekakor pa jo lahko jemo še na številne druge načine. Skratka, nov, zanimiv način, da se izognemo tabletam in različnim prehranskim dodatkom in si tudi v stanovanjih brez zemlje pridelamo nekaj zdravega in tudi dobrega. Naj vam mikrozelenjava popestri jesenski in zimski jedilnik tako, kakor ga meni že nekaj časa.
Preberite tudi: Popolni vodnik po nakaljevanju semen in vzgoji okusnih kalčkov
