Popolni vodnik po nakaljevanju semen in vzgoji okusnih kalčkov

Ste se, spoštovani bralci, že srečali z nakaljevanjem semen? Tudi pozimi, ko narava počiva, zunaj je hladno, kje bomo vrtnarili? Kar v kuhinji bomo uredili svojevrsten vrtiček, brez zemlje. Z malo vloženega truda bomo želi že v enem tednu. Uživali bomo zelene poganjke drobnih semen, ki so izjemno bogat vir hranil. S tem, ko smo zajadrali v hladnejše mesece, smo si obljubili, da bomo skrbeli zase, da se bomo veliko gibali in zdravo jedli. Uživanje nakaljenih semen je velik korak k zdravemu načinu življenja.

Nakaljevanje in kalčki

Da je temu res tako, so znanstveno dokazali na Hipokratovem zdravstvenem institutu v Bostonu, ki sta ga na podlagi lastnih spoznanj ustanovila Ann Wigmore in Victoras Kulvinskas. Na inštitutu zdravijo razne bolezni (tudi raka) s presno, torej toplotno neobdelano hrano. Več kot polovica vsega, kar v času terapije uživajo, so nakaljena semena.

Smisel vsega je v tem, da so nakaljena semena živa hrana, hrana, ki nosi v sebi življenjski tok in ga lahko nudi naprej. Uživanje nakaljenih semen in ostale presne hrane obnovi telesne celice in tkiva. Energijski tok se sprosti šele z žvečenjem in presnovo žive hrane in ne takrat, ko na primer solato odrežemo na vrtu in med čakanjem na porabo izgubi vse življenje v sebi.

Dogajanje med kaljenjem semena

Vse dogajanje med rastjo rastline je usmerjeno k tvorbi semena. Seme, napolnjeno s hranili in oskrbljeno z življenjskimi encimi, je osnova za razvoj rastline. Vsa energija v rastlini je osredotočena k razvoju semen. Vsako seme vsebuje zalogo mineralov, vitaminov, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov (škrob), ki čakajo na primerne razmere za začetek rasti. Ko je seme izpostavljeno primerni temperaturi, zraku in vlagi, se prične goditi čudež. Ko seme vzklije, se sprosti neverjeten val energije. Zgodijo se naravne kemijske spremembe. Nastajajo encimi, ki spreminjajo koncentrirana hranila v taka, ki jih rastoča rastlina potrebuje.

Med kaljenjem se ogljikovi hidrati zaradi delovanja encimov pretvarjajo v enostavne sladkorje, sestavljene beljakovine se spreminjajo v enostavne aminokisline, maščobe pa v maščobne kisline, vse to so lahko prebavljive sestavine. Če je vitamina C in drugih vitaminov v semenu le v sledeh, se njegova količina med kaljenjem neverjetno povečuje, enako je z ostalimi vitamini in minerali. Poleg tega nakaljeno seme črpa minerale in elemente v sledeh iz vode, s katero nakaljena semena – kalčke splakujemo. Minerali v kalčkih so v naravnem stanju, to pomeni, da so kemično vezani na aminokisline in jih organizem lažje presnovi.

Iz manj kot ene žlice semen lucerne dobimo več kot skodelo kačkov.
Iz manj kot ene žlice semen lucerne dobimo več kot skodelo kačkov.

Dragoceni in občutljivi encimi

V človeškem organizmu obstajata dva roda encimov. K prvemu spadajo t. i. endogamni encimi, ki jih imenujemo tudi fermenti. Proizvedeni so v prebavnih žlezah in uravnavajo prebavo. Drugi, dejanski encimi, ki so pomembni za našo obravnavo, so eksogamni. Le-ti uravnavajo vse zgoraj naštete naloge v našem organizmu in izvajajo presnovo v celicah. Iz tega lahko spoznamo izjemno pomembnost encimov za naše zdravje. So veliko bolj pomembni od vitaminov, ki imajo pravzaprav le funkcijo podpore encimom in so njihovi »kurirji«.

V nasprotju s prebavnimi fermenti naš organizem teh encimov ne zmore izdelati sam. Kot že pove predpona »eks«, jih moramo dovajati od zunaj, to pomeni s prehrano, prav tako kot vitamine. Vso prekipevajočo moč in lepoto, ki so jo encimi poprej morda razvili v mladi, rastoči rastlini, razvijejo zatem, ko smo jih zaužili kot sestavni del presne hrane, v svojem novem delokrogu, to je v naših telesnih celicah. Omogočajo zdravo življenje.

Prodiranje encimov v naše celice in povezavo z njimi lahko primerjamo s priženitvijo (eksogamijo). Potemtakem so gospodarji hiše in skrbijo za uspevanje in razmnoževanje celic. Ti živeči skrbniki, skoraj bi jim lahko rekli misleči škratje, opravljajo funkcijo strojnikov, in nadzorujejo vse funkcije v našem organizmu. V žlezah spretno usmerjajo proizvodnjo hormonov, v jetrih delujejo kot inteligentni kemiki, v ledvicah in kožnih žlezah skrbijo za pravilno čiščenje krvi. Njihovih nalog je še veliko.

Kolikor več svežih encimov (presne hrane) vsebuje naša prehrana, toliko več novega življenja »doteka« v organizem in toliko več novih celic se lahko tvori. Telo dobiva več energije in je bolj vzdržljivo. Odpornost proti boleznim se poveča, žleze delujejo pravilno. Na ta način uravnavamo telesno težo, čistimo kri in celično tkivo, zdravimo raka, žolčne kamne, poapnenje žil in srčna obolenja ter se obvarujemo pred številnimi drugimi težavami.

Encimi se v procesu kaljenja močno aktivirajo. Že po nekaj minutah, ko seme namočimo v vodo, encimi začnejo pretvarjati seme v lahko prebavljivo hrano. V kalčkih, tako kot v ostali toplotno neobdelani hrani, hranila delujejo v naravni harmoniji in ravnovesju. Kuhanje to naravno ravnovesje uniči, ker poruši naravno molekularno zgradbo hranil. Encimi so pri 60 °C mrtvi. Minerali v kuhani hrani niso več vezani na aminokisline, torej jih telo težje presnavlja. Tudi razmerje aminokislin v beljakovinah se med kuhanjem poruši.

Le presna hrana, torej kalčki, žita, oreščki in stročnice nam lahko dajo svojo življenjsko energijo.

Kalčki se v kalilniku s sistastim dnom razvijajo odlično.
Kalčki se v kalilniku s sistastim dnom razvijajo odlično.

Vzgoja zelenih poganjkov

Tokrat se bomo pomudili pri vzgoji zelenih poganjkov, to je kalčkov drobnih semen, ki jih kalimo tako dolgo, da pokažejo klične liste. V ta namen so primerna semena lucerne, kreše, rukole, brokolija, raznih redkev in gorčice. Na trgovskih policah je moč dobiti tudi semena čebule, rdeče pese in komarčka, a poganjki rastejo 14 dni in slabše kalijo. Od poganjkov lahko kalimo še sončnice, lan, ajdo in grško seno, to pa tudi traja skoraj dva tedna. Zadnje naštete pa navadno kalimo le do razvoja kalčka.

Izbira kalilnika

S semenom in kalilniki se praviloma oskrbimo v trgovinah z zdravo hrano ali vrtnarskih trgovskih centrih. Seveda ne bomo kupovali semen, namenjenih za setev v vrtu. Za namen nakaljevanja so semena pakirana posebej, v večje vrečke. Seveda so vsa semena za nakaljevanje ekološke pridelave. Ta semena so prečiščena, zato jih ni potrebno prebirati. Lahko jih pridelamo tudi sami, a dela s čiščenjem semen bo veliko!

Pri drobnih semenih, z izjemo redkvice in lucerne, ki kalita tudi v kozarcu, brez kalilnika skoraj ne bo šlo. Lahko kalimo na krožniku, obloženim z gazo, pivnikom ali drugo bombažno tkanino, a bomo imeli težave pri spiranju semena. Lahko bi kalili na gostem situ, a tu so spet komplikacije. Zato je najbolj preprosto, da se oskrbimo s kalilnikom. Kalilnik sestavljajo trije plastični pladnji s preluknjanim dnom, ki nasedajo eden na drugega, voda pa se lovi v podstavek. Nekateri kalilniki so opremljeni tudi s pokrovom. Če bomo kalili pretežno drobna semena, je najprimernejši kvadratni kalilnik, ki ima ozke zarezice po vsej površini dna. Seme rukole, kreše in gorčice se obda s sluzjo, zato bi se v običajnem okroglem kalilniku, ki ima en iztočni ventil, kaj rado pokvarilo, torej splesnelo.

Obstaja tudi glinen kalilnik, v katerem rastoči poganjki niso izpostavljeni svetlobi. Drži pa, da se fotosinteza prične dogajati takoj, ko poganjke izpostavimo sončni svetlobi in že po dveh urah popolnoma ozelenijo.

Za vse, ki kalijo leto in dan, pa so uporabni avtomatski kalilniki, kjer nam ni treba skrbeti za spiranje. Dostopni so tudi na našem trgu.

Pica s kalčki lucerne.
Pica s kalčki lucerne.

Postopek nakaljevanja

Skrb za kroženje zraka

Kateri koli način nakaljevanja bomo izbrali, bodimo previdni, da bomo posodo pokrili, da se seme ne izsuši, a ne nepredušno. Kroženje zraka je za uspešno nakaljevanje nujno potrebno. Če kalilnik nima pokrova, priporočam, da uporabite folijo za živila, ki jo večkrat preluknjate. Lahko bi uporabili tudi krožnik, a bi mladim rastlinicam vzeli svetlobo in tako zmotili tvorbo klorofila.

Količina semen

Seme in kalilnik imamo, zdaj pa naprej. Posebej pri drobnih semenih bodimo pazljivi na količino semen v kalilniku. Tu velja načelo »manj je več«. Za en pladenj kalilnika zadošča ena jušna žlica drobnih semen. Če bo semen preveč, ne bodo imela dovolj zraka za dihanje in ne bodo vzklila, seme bo začelo propadati.

Gre kaj narobe?

Kako bomo ugotovili, da gre kaj narobe? Že na pogled bomo videli, da del semen ne kali, poleg tega nam bo nos povedal svoje. Posebej rukola, kreša in gorčica se zelo rade pokvarijo. Pri slednjih velja, da jih je v začetku bolje spirati manj kot več. Pri vsem pa izkušnje prinesejo svoje.

Spiranje z vodo in mesto kaljenja

Ko seme natresemo v kalilnik, vsak pladenj posebej speremo pod vodo, zložimo enega na drugega in postavimo na kuhinjski pult ali okensko polico, a ne na neposredno sončno svetlobo, ker bo sicer kalečim semenom zakuhalo. Za kaljenje je primerna sobna temperatura, torej 20 do 22 °C. Morda bi začetno kaljenje malce pospešili, če bi prva dva dni, dokler se ne pokaže kalček, kalili v temi. Svetloba je inhibitor, zaviralec kaljenja, a po mojih izkušnjah bistvene razlike ni. Drobnih semen tudi ni treba predhodno namakati.

Vsakdanje delo med kaljenjem

V naslednjih petih dneh bomo kaleče seme le spirali. Enkrat dnevno bomo vsak pladenj posebej sprali pod tekočo vodo, počakali, da se voda odteče in položili nazaj na kalilnik. Najprej bo listke razvila redkvica, ki je uporabno zrela že po petih dneh. Po šestih do sedmih dneh so dovolj veliki tudi ostali poganjki. Naj nas drobne dlačice na poganjkih ne zmotijo, to so lasaste koreninice, ne plesen.

Shranjevanje poganjkov

Če nas lupinice semen motijo, zelene poganjke stresemo v večjo količino vode in z roko premešamo, da se lupinice ločijo od poganjkov. Ko se kroženje umiri, prste roke razširimo kot vilice in pobiramo poganjke iz vode. Če jih bomo za nekaj časa, a največ 4 dni spravili v hladilnik, jih pred uporabo dobro sperimo. Poganjke v hladilniku shranimo v zaprti posodi, da se ne izsušijo.

Kako zaužiti vzgojene zelene poganjke?

Resnici na ljubo recepti niso potrebni. Zelene poganjke lahko vključimo povsod. Zjutraj si jih nadevamo na kruh s kakršnim koli slanim namazom. Ne boste verjeli, a marsikomu so poganjki lucerne všeč na kruhu, namazanim z maslom in medom. Z zelenimi poganjki bomo popestrili okus in videz solate ali pa jih postrežemo kar namesto solate. Če premoremo sokovnik s polžastim delovanjem, poganjke lucerne lahko celo sočimo. Poganjki brokolija imajo rahel okus po kapusnicah, poganjki rukole pa nezgrešljiv okus po odrasli rastlini. Najbolj pikantni so poganjki kreše, redkvice in gorčice.

Otroci in nakaljena semena

Posebej v zimskih dneh, ko sveže zelenjave ni na voljo, ali pa je že dolgo skladiščena in zato osiromašena hranil in življenjske moči, je uživanje zelenih poganjkov prava popestritev jedi. Posebej majhni otroci so zelo dovzetni za nakaljevanje. Radi sodelujejo pri opravilu, pa tudi uživanju kalčkov. Zagotovo imajo najraje poganjke lucerne. Celo tisti, ki se ne navdušujejo nad novimi okusi! Težko bi izbrali bolj hranljivo živilo od poganjkov lucerne. Poizkusite in se prepričajte.

Pripravila: Mateja Reš

Kliknite na ← → za premikanje

DELI
Ekolina Bodi Eko
Bodi eko je največja slovenska eko skupnost. Izdajamo tudi prvo slovensko eko revijo Bodi eko, na katero se lahko tudi naročite tukaj: Naročite se na revijo Bodi eko