Prijava
Pomad je čas, ko narava zopet oživi. Čeprav se meteorološka pomlad začne šele 21. marca pa narava znake novega življenja lahko pokaže že dosti prej. Odvisno od lege, podnebja in nadmorske višine se najzgodnejše medovite rastline začnejo prebujati že konec januarja vsekakor pa februarja. Na splošno je veljalo, da je februarja še sneg in narava povečini še miruje. V zadnjih letih pa opažamo, da se podnebje spreminja in skorajda ni več zim kot smo jih poznali včasih. Vegetacija v naravi pa seveda sledi vremenu in če je dovolj toplo in če je kaj sončnih dni februarja že opazimo kako se narava prebuja. Vzporedno z razvojem rastlin v naravi se prebujajo in razvijajo tudi čebele.
Prvi znanilci pomladi so črni teloh (Heliborus nigra), spomladanska resa (Erica carnea), črna jelša (Alnus glutinosa), navadna leska (Corylus avellana), pravi žafran (Crocus sativus), zvončki (Galanthus nivalis in Leucojum vernum), trobentice (Primula vulgaris), rastline gozdne podrasti in druge. Zanimivo je, da sta črna jelša in navadna leska vetrocvetki, kar pomeni da za svoj obstoj nista odvisni od opraševalcev. Vseeno pa ju čebele ob lepem vremenu rade obiskujejo saj dajeta prvi cvetni prah.
Paša na prvih znanilkah pomladi, kjer je najpomembnejši ravno cvetni prah stimulira matico k zaleganju vedno večjega števila jajčec, čebele pa k vzreji zalege. Cvetni prah zgodaj spomladi je najbolj pomemben saj je to glavni in edini vir beljakovin za čebeljo družino. Vnos nektarja je zaželjen, saj tako dobi čebelja družina tudi vodo, ki jo potrebuje za vzrejo zalege, ni pa toliko nujen saj mora biti medenih zalog v panju še dovolj.
Prve bogate medovite rastline
Ko se ozračje segreje nad 15°C in noči niso več toliko hladne, kar se zgodi navadno konec meseca marca se narava dodobra prebudi. Z njo se dodobra prebudijo tudi čebele. Pojavita se paša na divji češnji (Prunus avium) in regratu (Traxacum officinale), ki sta prvi bolj izdatni medoviti rastlini za zgodnjo spomladansko pašo. V panjih je v tem času že precej zalege in moč čebelje družine raste sorazmerno z razvojem rastlin v naravi. In ker se prva gospodarsko bolj pomembna paša prične kakšen mesec za pašo na češnji in regratu, vidimo kako pomembne so prve spomladanske paše za čebele. Pomembne so predvsem za razvoj čebel in bi jih lahko imenovali tudi razvojne paše. V tem času se menjajo generacije zimskih in poletnih čebel in se številčno toliko okrepijo, da lahko izkoristijo prvo glavno pašo, ki je pri nas navadno na akaciji (Robinija pseudoakacija).
Spomladi je torej ključno, da je v okolici stojišča čebelnjaka dovolj zgoraj navedenih znanilcev pomladi. Paša na teh cvetlicah omogoči čebelam razvoj, kar je glavni pogoj za maksimalno izkoriščanje glavnih paš ki sledijo.
Tujerodne vrste rastlin
Čebelarji in tisti, ki radi opazujejo čebele ter bi jim na ta način želeli pomagati lahko na svojih vrtovih v tem zgodnje spomladanskem času zasajajo medovite rastline. Medovite rastline so tiste rastline, ki s svojimi izločki, tu imamo v mislih nektar ali medičino ter cvetni prah, privabljajo čebele. Prav zanimivo jih je opazovati kako hitijo nabirati in kako oprašujejo naše rastline. Pri tem pa velja omeniti, da se Slovenski čebelarji zelo zavzemajo za sajenje avtohtonih medovitih rastlin, torej tistih, ki so pri nas že stoletja in so prilagojene na naše klimatske razmere. V zadnjih letih smo priča precej sicer zelo medovitim ampak za naše okolje škodljivim tujerodnim rastlinam, ki so postale invazivne. Pobegnile so iz naših vrtov in se neusmiljeno in nekontrolirano širijo v naravi, pri tem pa izpodrinjajo avtohtone rastline in jim jemljejo življenjski prostor.
Ob naselitvi tujih vrst se v naravi vzpostavljajo nova razmerja, katerih izid je velikokrat popolna uganka. Sprva so vplivi majhni, komaj opazni in neizmerljivi, ko pa jih zaznamo, smo vojno že izgubili. Vrsto, ki se je prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, je skoraj nemogoče odstraniti. Od tujerodnih invazivk so za čebele zanimive predvsem zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), amorfa (Amorpha fruticosa), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in japonski dresnik (Fallopia japonica). Torej upoštevamo tudi to in za čebele sadimo le avtohtone rastline, če se poslužujemo sajenja tujerodnih pa pazimo da niso na seznamu invazivnih.
Čebele in rastline so tesno povezane druge z drugimi tudi njihov obstoj je odvisen drug od drugega. Mi se lahko le potrudimo, da s svojimi dejanji ne podremo ravnovesja v naravi in ga skušamo ohraniti.
Jure Justinek, ČZS
