Prijava
MDMA, bolj znan kot ekstazi, se uvršča med t. i. psihoaktivne droge, kamor spadajo tudi snovi, kot so psilocibin, LSD in ketamin. Eksperimentiranje s tovrstnimi drogami brez ustreznega nadzora je lahko seveda zelo nevarno. Po drugi strani pa medicina ne zavrača povsem njihove uporabe. Znanstveniki se že nekaj let ukvarjajo s preučevanjem potencialnih terapevtskih učinkov psihoaktivnih drog, predvsem v povezavi z različnimi duševnimi motnjami. Pri tem je seveda zelo pomembno, da gre za kontrolirane odmerke in da je zagotovljen ustrezen nadzor. Izsledki, ki so bili pred nedavnim predstavljeni na konferenci Ameriškega kemijskega združenja, so še posebej obetavni za osebe, ki se spopadajo s t. i. posttravmatsko stresno motnjo …
MDMA lahko olajša terapevtski proces
Predstavljena študija je izhajala iz rezultatov tretje faze kliničnega testiranja, ki je bilo izvedeno lani. Šlo je za testiranje zdravljenja oseb s posttravmatsko stresno motnjo, ki je temeljilo na kombinaciji MDMA-ja in terapije. Rezultati pričajo o tem, da je lahko omenjena kombinacija zelo učinkovita. Zelo dobri rezultati so bili dokazani tudi pri osebah z najtežjo obliko posttravmatske stresne motnje, pogosto s pridruženo odvisnostjo od drog in alkohola. Zdravljenje teh ljudi je pogosto zelo zahtevno, rezultati pa večinoma niso najboljši.
Ena od posebnosti MDMA-ja je, da spada med t. i. empatogene učinkovine. Tako gre za snov, ki povzroči pospešeno sproščanje oksitocina v možganih – hormona, ki poskrbi za intenzivne občutke povezanosti. To pa lahko seveda močno olajša terapevtski proces.
Prva izvedba tretje faze kliničnega testiranja kombiniranega zdravljenja
V kliničnem testiranju je sodelovalo 90 oseb s hujšo obliko posttravmatske stresne motnje. Tipični simptomi, s katerimi so se spopadali zaradi travmatičnega dogodka v preteklosti, so bili razdražljivost, težave s spominom in s koncentracijo, nočne more, stalen občutek ogroženosti ter samodestruktivno vedenje.
S pomočjo druge faze kliničnega testiranja je bil določen optimalen odmerek, ki se je nato uporabil pri tretji fazi. Osrednji del te faze so bila 8-urna terapevtska srečanja, ki so sledila odmerku MDMA-ja. Nato sta sledili še dve tovrstni srečanji, in sicer z enomesečnim razmikom med posameznimi terapevtskimi seansami. Osebe, ki so sodelovale pri testiranju kombiniranega zdravljenja, pa so bile obenem vključene tudi v klasični terapevtski proces, torej brez uporabe MDMA-ja, pri čemer se je terapija izvajala enkrat tedensko.
Napredek precej izrazitejši kot pri kontrolni skupini
V mesecih, ki so sledili zadnjemu terapevtskemu srečanju, pred katerim so osebe s posttravmatsko stresno motnjo prejele MDMA, je bilo mogoče pri večini sodelujočih opaziti občuten napredek. Kar približno dve tretjini sodelujoči sta bili povsem ozdravljeni. Njihovi simptomi niso več ustrezali kriterijem, ki se upoštevajo pri diagnosticiranju posttravmatske stresne motnje.
Pri kontrolni skupini, ki je bila prav tako vključena v terapevtski proces, vendar je namesto MDMA-ja prejemala placebo, je bilo izboljšanje manj izrazito. Občutna ublažitev simptomov, značilnih za posttravmatsko stresno motnjo, je bila zaznana pri približno eni tretjini oseb, ki so bile del kontrolne skupine.
Načrtovana ponovitev testiranja z novo skupino
Nezaželeni stranski učinki, kot je slabost, so bili precej blagi, prav tako pa ni bilo mogoče opaziti znakov zasvojenosti. Rezultati študij, ki so se ukvarjale z nevarnostjo za razvoj odvisnosti od MDMA-ja, sicer niso povsem enotni.
Raziskovalci trenutno iščejo osebe, ki bi bile pripravljene sodelovati pri ponovitvi tretje faze kliničnega testiranja kombiniranega zdravljenja (MDMA + terapija). Če bodo rezultati podobni, je mogoče pričakovati, da bo tovrstno zdravljenje že kmalu na voljo večjemu številu ljudi, ki trpijo za hudo obliko posttravmatske stresne motnje. Seveda pa bodo pomembni tudi dolgoročni učinki. Tako je predvideno natančno spremljanje oseb, ki so bile vključene v prvo izvedbo tretje faze kliničnega testiranja.
