Prijava
Pogosto podcenjujemo sposobnosti drugih živalskih vrst. O tem priča tudi eksperiment, ki so ga izvedli na univerzi v japonskem mestu Kjoto. Raziskovalci so se namreč dokopali do zanimivih ugotovitev, povezanih s kognicijo pri mačkah. Izsledki so bili objavljeni v študiji, ki je bila pred nedavnim objavljena v akademskem časopisu PLOS One.
Raziskovanje vloge sluha pri ustvarjanju »zemljevida«, ki se izrisuje v mačji zavesti
Če v vašem gospodinjstvu bivajo tudi mačke, ste najverjetneje že opazili, da vas lahko vaše štirinožne prijateljice zelo hitro najdejo, če si zaželijo vaše družbe ali če potrebujejo nekaj, kar jim lahko priskrbite samo vi. Mačke vas lahko najdejo tudi takrat, ko se zdi precej nelogično, da bi lahko vedele, kje natanko ste. Raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, so se odločili, da ta fenomen podrobneje raziščejo. Ena od metod, s pomočjo katerih lahko mačke zelo hitro locirajo svojega skrbnika, je zanašanje na njegov glas. Na podlagi zvočnih dražljajev ustvarijo nekakšen miselni zemljevid, zato lahko hitro poiščejo pravo sobo – tudi če je na primer minilo že kar nekaj časa, odkar ste nazadnje spregovorili.
Eksperiment v osnovi dokazuje, da lahko tudi pri mačkah govorimo o t. i. objektni permanenci. Gre za razumevanja, da določen »objekt«, ki je lahko tudi živo bitje, obstaja tudi takrat, ko ga ne vidimo. Ta sposobnost se pri človeških dojenčkih praviloma razvije šele okoli osmega meseca starosti. Vendar pa ugotovitev, da je mogoče sposobnost objektne permanence zaznati tudi pri mačkah, ni posebej nova. To je bilo namreč dokazano že s predhodnimi študijami. Posebnost študije, pod katero so se podpisali raziskovalci z univerze v Kjotu, je preučevanje vloge sluha pri tem procesu. Raziskovalce je tako zanimalo, kakšna je vloga sluha pri mačji orientaciji in pri njihovem sledenju »objektom«, ki prehajajo med različnimi prostori …
Raziskovalce zanimal odziv na različne zvoke in na spreminjanje njihove lokacije
V raziskavo je bilo vključenih 50 mačk. Šlo je tako za »hišne mačke«, ki so živele s svojimi človeškimi skrbniki, kot za mačke, ki bivajo v »mačjih kavarnah«. Osrednje raziskovalno vprašanje je bilo povezano z obstojem t. i. socioprostorske kognicije pri mačkah. Pri tem gre za sposobnost ustvarjanje miselnih zaznamkov, povezanih s premikanjem drugih oseb in z njihovo trenutno lokacijo. Socioprostorske predstave so lahko vzpostavljene s pomočjo različnih čutov. Pomembno vlogo ima lahko na primer tudi voh, vendar so se japonski raziskovalci v svoji najnovejši študiji osredotočili predvsem na sluh. Mačke so bile na začetku eksperimenta zaprte v sobo, ki je imela eno okno in dvoje vrat.
V sobi so bile nameščene tudi kamere, ki so omogočale opazovanje mačjega vedenja. Pred sobo so bili postavljeni zvočniki, s pomočjo katerih so raziskovalci predvajali različne posnetke: 1) posnetek glasu skrbnikov posameznih mačk; 2) glasove ljudi, ki jih mačke niso poznale; 3) zvoke, ki so bili mačkam znani, vendar ni šlo za človeške glasove; 4) »nenaravne zvoke« (npr. elektronski zvok). Raziskovalce je zanimalo, kako se bodo mačke odzvale na spreminjanje mesta, od koder je prihajal zvok.
Mačke vas bodo iskale tam, kjer so vas nazadnje slišale
Analiza videoposnetkov je razkrila, da so bili znaki presenečenja najočitnejši takrat, ko je bil glas skrbnika predvajan s pomočjo drugega zvočnika, s čimer je bilo sugerirano, da se je mikrolokacija skrbnika spremenila. Pri spremembi zvočnika za predvajanje drugih zvokov niso bile opažene tovrstne reakcije. Raziskovalci menijo, da zbrani podatki pričajo o tem, da lahko mačke na podlagi slušnih zaznav locirajo svojega skrbnika in shranijo informacijo o tej lokaciji v svoj kratkoročni spomin. Tudi če mačka ni videla, kam ste šli, lahko torej na podlagi tega, kdaj vas je nazadnje slišala, sklepa, kje ste.
Preberite tudi: Ali ste vedeli: 7 zanimivih dejstev o mačkah
