Prijava
V skladu z legendo je francosko kraljico Marijo Antoaneto sporočilo o tem, da je obsojena na smrt z giljotiniranjem, tako šokiralo, da je v noči, ko je čakala na izvršitev obsodbe, povsem osivela. Sintagma »sindrom Marije Antoanete« tako označuje izjemno hitro sivenje las. Toda ali je zares mogoče, da lasje osivijo tako hitro?
Lasje niso živi, zato ni možen neposreden odziv na stres
Enega prvih primerov uporabe sintagme »sindrom Marije Antoanete« lahko najdemo v študiji, ki je bila objavljena leta 2009. Dokazani primeri izredno hitrega sivenja las so sicer izjemno redki, čeprav lahko večkrat slišimo za ljudi, ki naj bi osiveli praktično čez noč, vzrok za to pa je pripisan hudemu stresu oziroma zelo travmatičnemu dogodku. Poleg tega pa Marija Antoaneta ni edina zgodovinska osebnost, ki naj bi jo doletelo tako hitro sivenje las. Podobno naj bi se na primer zgodilo tudi Mariji Škotski in Thomasu Moru, tudi pri njiju pa naj bi bila povod prav obsodba na smrt. Kar nekaj strokovnjakov je sicer prepričanih, da naši lasje ne morejo osiveti praktično čez noč – oziroma da je to skorajda nemogoče. Pri tem poudarjajo, da lasje niso sestavljeni iz živih celic. Psihosocialni stresorji tako ne morejo vplivati neposredno na las oziroma na lasna vlakna, ki so že formirana. Vplivajo lahko izključno na lasna vlakna, ki se šele izoblikujejo.
Povezava med »sindromom Marije Antoanete« in čezmernim izpadanjem las?
Nadpovprečno hitro sivenje las se je običajno razlagalo kot posledica avtoimunske bolezni, imenovane alopecia areata, saj je lahko eden od povodov za nove zagone te bolezni prav stres. Kot je znano, se morajo osebe, ki jih prizadene alopecia areata, spopadati s čezmernim izpadanjem las – pogosto pa tudi dlak, obrvi in trepalnic. Alopecia areata lahko privede do popolne izgube las ali pa do zelo drastičnega redčenja. Še posebej hitro naj bi izpadli lasje z več pigmenta. Oseba, ki jo je prizadel neuradni »sindrom Marije Antoanete«, je imela lahko že prej kar nekaj sivih las, le da niso bili tako opazni. Če izgubi precej las, sivi lasje seveda precej bolj izstopajo. Tako se lahko zdi, da je nekdo osivel praktično čez noč, čeprav se število sivih las ni bistveno spremenilo.
Znanstveniki pred nedavnim ponudili novo razlago,
Študija, ki je bila leta 2020 objavljena v reviji Nature, pa je ponudila nekoliko drugačno razlago. Kot se zdi, so raziskovalci končno odkrili ustrezno pojasnilo za »sindrom Marije Antoanete«. Stres sicer ne more vplivati neposredno na lase, vendar lahko vpliva na melanocitne matične celice v lasnih mešičkih, s čimer je prekinjeno nastajanje pigmenta. Ko ni več melanocitnih matičnih celic, je škoda nepopravljiva. Lasem ni mogoče več povrniti pigmenta, vsaj ne po naravni poti. Ni sicer povsem jasno, kateri hormoni natančno lahko privedejo do propadanja melanocitnih matičnih celic in s tem do pospešenega sivenja las. Zdi se, da kortizol ni glavni krivec. Kortizol je sicer znan kot najpomembnejši stresni hormon, vendar so tu še drugi hormoni, ki se sproščajo, ko smo pod stresom, in ki lahko povzročijo precej škode. Zdi se torej, da lahko zelo huda oblika akutnega stresa vendarle vpliva na izjemno hitro sivenje las, in sicer posredno, prek melanocitnih matičnih celic v mešičkih. Sindrom Marije Antoanete je tako možen vsaj v teoriji. Lasje sicer ne posivijo dobesedno čez noč, vendar je lahko še vedno zelo očitno, da je bila izguba pigmenta nadpovprečno hitra.
