Kmetijstvo že občuti sušo

    V prvih mesecih letošnjega vegetacijskega obdobja nismo zabeležili veliko padavin, kar kažejo tudi podatki Agencije RS za okolje (Arso). Ker je (bilo) padavin malo, se je vodni primanjkljaj povečal tudi v tleh, še posebej na zahodu države ter v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Ponekod je do konca prve dekade junija padlo le polovica običajne količine dežje.

    Vegetacijski vodni primanjkljaj v teh delih države že presega ekstremni vodni primanjkljaj za to obdobje leta glede na statistiko stanja vodne bilance. Nekoliko boljše vodne razmere kmetijskih tal so na vzhodu, jugovzhodu in severovzhodu države, kjer je bila količina padavin bližje primerljivim vrednostim, a stanje tudi na teh območjih ni popolno. Seveda so stanje lokalno popravljale tudi nevihte, ki so bile intenzivnejše v začetku junija.

    Suša Slovenija

    Treba je zalivati

    Prvi vodni primanjkljaj je bil že aprila, drugi pa v začetku maja. V drugi polovici maja smo bili priča obilnejšemu deževju, ki je stanje ponekod popravilo, v začetku junija, ko smo bili priča prvemu letošnjemu vročinskemu valu, pa so se vodne zaloge v tleh spet poslabšale, kar lahko pripomore k posledicam za kmetijske rastline, so zapisali na Arsu. Trajnim nasadom in zelenjavi je treba dodajati vodo z namakanjem, če se bodo sušne razmere nadaljevale, pa lahko pričakujemo tako imenovani sušni stres in posledice na nenamakanih kmetijskih rastlinah.

    Podzemne vode še niso kritične

    Tudi nekatere reke imajo v tem času zmanjšane pretoke in se bodo predvidoma še zmanjševali. Korita nekaterih manjših rek so dobesedno suha, vendar pa sušno stanje na rekah v splošnem še ni preveč izrazito. Postopno pa se zmanjšuje tudi gladina podzemne vode, a ta še ni kritična, so vremenoslovci še navedli v svojem poročilu. Količinsko so najbolj ranljivi vodonosniki v Vipavski dolini in v kraškem zaledju Rižane, pod povprečjem pa so tudi vodonosniki Ljubljanske kotline.

    PREBERITE TUDI:  Prihodnost kvinoje

    Hitro se je ogrelo

    Ob vsem tem se je letos tudi zelo hitro ogrelo, saj so bile povprečne temperature zraka že aprila na zahodu države za vsaj stopinjo Celzija in pol višje nad običajnimi vrednostmi. Drugod je ta razlika narasla na kar dve stopinji in pol. Tudi v začetku maja smo imeli že prave poletne temperature, saj so ponekod namerili kar 30 stopinj Celzija.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte