V hladnejših mesecih leta se pogosto srečamo s kašljem, tako pri odraslih kot pri otrocih, ko so na pohodu različna prehladna obolenja. Pri otrocih pa je lahko kašelj kazalnik resnejših stanj, zato ga ne gre jemati zlahka.
Otroški kašelj je sicer refleksna reakcija na draženje v dihalnih poteh, s katero očistimo dihalne poti oziroma odstranimo tujek, zaradi katerega kašljamo. Seveda pa s kašljem tudi prenašamo bolezen, s kapljicami, ki se izločajo v okolico.
Poleg izcedka iz nosu je pri prehladu značilen tudi kašelj. Ta je najprej neproduktiven ali suh, pozneje pa postane produktiven ali moker, saj se zaradi vnetja dihalnih poti začne izločati sluz.
Kašelj pri otrocih je lahko simptom okužb
Pri otrocih je treba biti zelo pozoren na kašelj, saj je lahko simptom kakšne resnejše okužbe, ki je ne nikakor ne smete spregledati. V resnejših primerih morate otroka nujno peljati k zdravniku na pregled, saj gre lahko tudi za življenje ogrožajoča stanja.
Bronhiolitis
Respiratorni sincicijski virus ali RSV povzroči bronhiolitis, vnetje bronhiolov (spodnjih dihalnih poti). Otrok hitro in plitvo diha, občasno mu dihanje lahko tudi zastane, je apatičen, utrujen, zaspan ter ima rahlo povišano telesno temperaturo, kar pa ni nujno. Izgubi tek in noče piti tekočine. Če ob tem ob dihanju še plapola z nosnicami, ugreza jamico na vratu in hitro in plitvo diha s trebuščkom, ga takoj odpeljite z zdravniku.
Krup
Lajajoč kašelj, predvsem ponoči, je znak za krup (akutni laringotraheobronhitis). Gre za virusno vnetje, ki prizadene grlo in sapnik. Sluznica nabrekne in dihalna pot se zoži. Krup najpogosteje prizadene otroke od drugega do šestega leta starosti. Ponoči se zbujajo zaradi kašlja, težko dihajo in imajo občutek dušenja, vdihe pa spremljajo sikajoči in piskajoči šumi. Običajno hladen zrak ublaži simptome, pomaga tudi vlaženje zraka in sedeč položaj. Simptomi so najizrazitejši prve tri dni, nato pa izzvenijo. Pri izrazitejših simptomih se z otrokom odpravite na posvet z zdravnikom.
Oslovski kašelj
Hud kašelj je simptom večkrat simptom oslovskega kašlja, ki je nalezljiva bolezen. Če otrok ni cepljen in je mlajši od šestih mesecev, pa je zanj oslovski kašelj lahko celo življenjsko ogrožajoč. Pri nas je cepljenje zoper to bakterijo obvezno in se začne s prvim odmerkom ob dopolnjenem tretjem mesecu otroka. Zaradi pomanjkanja kisika in možganskih krvavitev se lahko razvijejo poškodbe možganov. Zato ob hudem kašlju otroka, ki je mlajši od enega leta, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika.
Pljučnica
Za pljučnico veljajo naslednji najpogostejši simptomi: vročina, oteženo in težko dihanje, kašelj in bolečine v trebuhu. Pljučnica se lahko pojavi kot zaplet pri prehladu ali bronhitisu, redko se pojavi tudi nenadoma. V vseh primerih so povzročitelji virusi in bakterije, ki povzročijo vnetje pljučnih tkiv, zlasti pljučnih mehurčkov. Otrok ima zmerno do visoko telesno temperaturo, kašelj je lahko suh, glasno lajajoč ali kratek sunkovit in boleč. Otroško dihanje je pospešeno, s kratkim nepravilnim vdihom. Pogosto simptome spremljajo tudi rahlo modro obarvane ustnice. Pri dojenčkih in malih otrocih se pri dihanju razločno vidi ugrezanje kože med rebri.
Kdaj do zdravnika
K zdravniku se z otrokom odpravite, če opazite te znake:
- ima bolj suhe pleničke kot običajno,
- ima povišano telesno temperaturo (nad 38,5 °C),
- kaže znake, da ga bolijo ušesa (se prijema za ušesa, je zelo jokav in razdražen, ponoči ne spi)
- ima pordele oči,
- težje diha,
- stalno kašlja,
- ima že nekaj dni gost, zelen izloček iz nosu.
Nujno in takoj pa poiščite zdravniško pomoč za otroka ob teh znakih:
- odklanja pijačo ali dojenje,
- izloča dnevno bistveno manj urina kot običajno,
- kašlja tako intenzivno, da sproži bruhanje,
- v izkašljanem izmečku so sledovi krvi ali pa je izmeček rumene ali zelene barve,
- težko in pospešeno diha, ustnice pa ima pomodrele,
- pri dihanju, torej vzdihih in izdihih, piska,
- če se otrok slini in ne more požirati,
- če kašelj traja več kot teden dni.
Preverite tudi:
