Kako možgani vidijo hrano ponoči?

    Ali se ponoči pogosto znajdete pri odprtem hladilniku in pojeste več hrane kot bi je sicer podnevi? Sta vam znana nočna lakota in nato prenajedanje? Znanstveniki imajo razlago, zakaj imamo hrano raje ponoči kot podnevi.

    Študija Univerze Birgham Young v Utahu, objavljena v reviji Brain imaging and behaviour, je pokazala, da se naši možgani ponoči na hrano odzivajo drugače kot podnevi. Ljudem, ki so bili udeleženi v študiji, so kazali slike tako nizko- kot visokokalorične hrane, in to v različnih delih dneva. Sodelujoči so pregledali 360 fotografij, prvič so jih gledali v jutranjih urah, drugič v večernih (med obema gledanjema je pretekel en teden). Raziskovalci so opazovali, kako se možgani na različne podobe hrane odzivajo v različnih delih dneva.

    možgani ponoči hrana

    Sistem za nagrajevanje je ponoči manj aktiven

    Med podobami nizkokalorične hrane so ljudje opazovali zelenjavo, sadje, ribe in žitarice. Na fotografijah z visokokalorično hrano so si ogledovali podobe sladkarij, peciva, hitre hrane in sladoleda. Raziskovalci so pri tem odkrili pomembno razliko: ob nočnem ogledovanju fotografij je bil sistem za nagrajevanje v možganih manj aktiven kot podnevi. Z drugimi besedami – v nočnem času so podobe visokokalorične hrane možgane manj zadovoljile kot v dnevnem. Znanstveniki domnevajo, da zaradi tega ponoči pojemo več hrane (tudi visokokalorične) kot bi je sicer. Se je že tudi vam kdaj zgodilo, da ste ponoči »zmazali« kar cel paket piškotov? Potem veste, o čem govorimo.

    Ponoči smo bolj obsedeni s hrano

    Raziskovalci, udeleženi v študiji, menijo, da iz teh ugotovitev o delovanju možganov verjetno izhaja tudi dejstvo, da proti koncu dneva pojemo več kot med dnevom. Študija je pokazala še, da so bili v njej udeleženi ponoči bolj obsedeni s hrano, in to kljub temu, da so bili enako siti kot podnevi. Možno je torej, da se ponoči prenajedamo zato, ker nas hrana takrat (vsaj vizualno) ne zadovolji toliko kot podnevi – in je moramo zato pojesti več. Študija je zgolj preliminarna in potrebuje nadaljnje raziskave, dodajajo raziskovalci.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte