Prijava
Za atrijsko fibrilacijo je značilno pospešeno, obenem pa neenakomerno bitje srca. Ena od glavnih težav pri tej diagnozi so torej t. i. palpitacije, ki so posledica neusklajenosti zgornjih in spodnjih srčnih prekatov. Za zdravljenje oziroma lajšanje simptomov se običajno uporabljajo zdravila, ki pa imajo lahko na žalost kar nekaj nezaželenih stranskih učinkov. Včasih pa je potrebna tudi operacija, ki seveda prinaša precejšnja tveganja za zaplete.
Iskanje možnosti, kako simptome vsaj nekoliko ublažiti z naravnimi pristopi brez nezaželenih stranskih učinkov, je zato vsekakor pomembno področje znanstvenega raziskovanja. Glede na rezultate študije, ki je bila predstavljena na letošnjem kongresu Evropskega kardiološkega združenja, se zdi, da je ena izmed metod, ki lahko zelo uspešno pomagajo pri spopadanju z atrijsko fibrilacijo, redno izvajanje joge …
Dve fazi raziskave: »mirujoče obdobje« in obdobje redne vadbe joge
Šlo je za študijo oziroma raziskavo, ki je potekala med letoma 2012 in 2017. Skupno je bilo vanjo vključenih 538 ljudi, pri katerih je bila diagnosticirana atrijska fibrilacija. Prve tri mesece ni nihče izmed sodelujočih izvajal jogijskih vaj. Nato je sledilo štirimesečno obdobje, med katerim so bolniki z atrijsko fibrilacijo vsak drugi dan izvajali jogijske vaje, in sicer po približno pol ure naenkrat. Šlo je za organizirano obliko vadbe, ki je vključevala tudi dihalne vaje in vaje za izboljšanje drže. Obenem se je sodelujoče v raziskavi spodbujalo k temu, da takrat, ko imajo priložnost oziroma čas za to, vadijo tudi doma.
Manj epizod neenakomernega bitja srca, nižji krvni tlak in drugi pozitivni vplivi
Tako med prvo kot med drugo fazo raziskave so sodelujoči uporabljali naprave za redno spremljanje srčnega utripa. Hkrati pa jim je bilo naročeno, naj v poseben zvezek beležijo, kadar zaznajo neenakomeren srčni utrip. Šlo je torej za kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih informacij. Analiza zbranih podatkov je prinesla razveseljive zaključke. Izkazalo se je namreč, da je joga prispevala k občutnemu izboljšanju simptomov atrijske fibrilacije. Povprečno število primerov, ko je bilo zaznano neenakomerno utripanje srca, je bilo v trimesečnem obdobju, ko bolniki niso vadili joge, 15, nato pa je ta številka padla na 8 tovrstnih primerov v štirimesečnem obdobju izvajanja jogijskih vaj. Hkrati je joga pripomogla k izboljšani kakovosti življenja ljudi s to diagnozo nasploh. Med drugim je to pomenilo izboljšano duševno zdravje oziroma manj težav z depresivnimi in tesnobnimi občutki. Pozitivne spremembe pa so bile zaznane tudi pri primerjavi povprečnega krvnega tlaka sodelujočih v prvi in drugi fazi eksperimenta.
Z atrijsko fibrilacijo se spopada vse prej kot zanemarljiv delež prebivalstva
Čeprav je znano, da je lahko joga med drugim tudi zelo koristna za umiritev, je predstavljena raziskava pomembna zaradi dejstva, da je preučila konkretno povezavo med rednim izvajanjem jogijskih vaj in simptomi atrijske fibrilacije. Tako je prinesla pomembna spoznanja o možnostih naravnega spopadanja s tovrstnimi zdravstvenimi težavami. Raziskava je še posebej pomembna, če upoštevamo, da je atrijska fibrilacija težava, s katero naj bi se spopadala kar vsak četrti Evropejec in Američan srednjih let. Na prvi pogled se morda zdi, da naravni pristopi ne morejo imeti pomembnejšega vpliva, vendar pa je raziskava razkrila drugačno sliko. Že 30 minut joge vsak drugi dan je zadoščalo za občutno izboljšanje, kar pomeni, da ne potrebujete veliko časa, da naredite nekaj koristnega za zdravje svojega srca. Seveda pa je v primeru, da se spopadate z atrijsko fibrilacijo, še bolje, da jogo kombinirate tudi z drugimi tehnikami sproščanja, na primer z meditacijo.
