Nekateri dietetiki so mnenja, da iz semen in zrn ne dobimo vseh potrebnih hranil, saj ta ostajajo zakoreninjena globoko pod trdim ovojem, ki se v telesu le stežka razgradi. To še ne pomeni, da polnozrnata hrana in semena niso zdrava – le da iz njih dobimo manj hranilnih snovi, kot bi jih, če bi jih pojedli kaljena.
V prehrambeni industriji je v porastu nov trend: imenuje se kaljena hrana. Ko so semena oziroma zrna podvržena določeni temperaturi in vlažnosti, vzkalijo. Če jemo kaljeno, imamo od tega dvojno korist: zaužijemo tako zdrave vlaknine, ki se nahajajo v lupini, kot svež del rastline, ki je prodrl skozi lupino. Proces kaljenja »odklene« marsikatero hranilo, ki ga sicer ne bi zaužili. To pomeni, da vitamini, minerali, esencialne maščobne kisline in antioksidanti postanejo bolj biorazpoložljivi oziroma se hitreje presnovijo oziroma absorbirajo.
Vrsta hranil, ki jih dobimo, ko jemo kaljeno hrano, je odvisna od samega semena oziroma zrna. Možnosti so raznolike, saj je lahko kaljeno praktično katero koli seme, zrno ali strok. Kalite lahko brokolijeva, gorčična ali koruzna semena – seznam je dolg. Nekatere študije so pokazale, da z uživanjem ovsene kaše iz kaljenih semen ovsa, telo absorbira več železa in cinka. Z drugimi študijami pa je bilo denimo ugotovljeno, da kaljeni riž vsebuje večje količine antioksidantov kot navaden.
Kaljenje doma
Vedno več ljudi je navdušenih nad kaljeno hrano in v porastu je tudi trend kaljenja doma. Nutricionisti svetujejo, da pri kaljenju, ki se ga lotevate sami, upoštevate točno določene pogoje, ki so potrebni za uspešno kaljenje. Preden se lotite kaljenja, se dobro pozanimajte o samem postopku, saj lahko v nasprotnem primeru pride do pojava škodljivih bakterij. Če niste stoodstotno prepričani, za začetek kaljeno hrano raje kupite v preverjeni trgovini.
Več o kalčkih ter izboru rastlin za kaljenje si preberite tukaj: www.bodieko.si/kalcki
