DomovRubrikeZanimivostiIz bloka na Bloke

Iz bloka na Bloke

Ne, to ni igra velikih in malih zaฤetnic. Uroลก ฤŒelebiฤ‡ je ฤlovek, ki se je s svojo druลพino iz mestnega vrveลพa v Ljubljani preselil v majhno vasico Hiteno na Blokah. Lahko bi rekli v pravo nasprotje prejลกnjemu ลพivljenju, saj ima na Blokah, v primerjavi z mestom, mir in tiลกino ter prostrane gozdove na dlani. Obkroลพen pa je tudi s preprostimi, a obenem zanimivi ljudmi.

foto3

Uroลก, po izobrazbi steย univerzitetni diplomirani inลพenir agronomije. Povejte, kaj je mestnega ฤloveka, ki ni bil v stiku s kmetovanjem, spodbudilo za ลกtudij kmetijstva?

Res je zelo zanimivo brskati po starih spominih in se nasmehniti ob misli na to, kaj vse se je zgodilo v teh letih. Svojo mladost sem preลพivljal v hiลกi v Novih Jarลกah. Bil sem, no ลกe vedno sem, popolnoma enak vsem vrstnikom. Hodil sem na rokomet, ob petkih in sobotah smo se druลพili s prijatelji โ€ฆ Vendar pa smo si bili z vrstniki kljub vsemu precej razliฤni. Hiลกa, v kateri sem stanoval, ima nekaj malega vrta in sam sem na tem vrtu preลพivel kar nekaj prostega ฤasa. Pogosto sem bil od starejลกih deleลพen razliฤnih (predvsem pozitivnih) opazk, vrstnikom pa svoje skrivnosti nisem nikoli zaupal. Verjetno me je bilo sram priznati, da me zanimajo hortikultura in rastline kot ลพiva bitja.

Po konฤani gimnaziji sem se tako vpisal na univerzitetni ลกtudij agronomije โ€“ kmetijstva โ€“, ki je moฤno zaznamoval mojo nadaljnjo ลพivljenjsko pot. Nikoli mi ni bilo preveฤ do uspeha v ลกoli, ampak mi je veฤ pomenilo to, kaj lahko od izobraลพevanja odneseลก in kaj ลพivljenjskega te lahko nauฤijo ure predavanj ter ลกtevilne popisane strani. Ker je bila moja generacija precej ลกtevilฤna in nisem bil odliฤnjak, mi vpis na socialno delo ni uspel. Taลกฤa mi je predlagala (verjetno je videla, da sem nor na roลพe, solato, krompir โ€ฆ), naj se vpiลกem na agronomijo, kar sem tudi storil in tega nisem nikoli obลพaloval.

Pozneje ste ลพiveli v blokuย v samemย centru Ljubljane, pred nekaj leti pa ste se preselili na zapuลกฤeno kmetijoย v majhno vasico na Blokah, kjer imate kar nekaj ลพivali in obdelovalnih povrลกin. Marsikomu bi se vaลกa odloฤitev zdela nenavadna โ€ฆ

Na svoji razgibani in trnovi poti sem doลพivljal tako vzpone kot padce. ลฝivljenje je moฤno zaznamovala moja druลพina. Po oฤetovi smrti mama nikoli ni znala izstopiti iz zaฤaranega kroga odvisnosti in presekati vezi s preteklostjo. Verjetno me ta izkuลกnja in misel nanjo ลกe vedno ลพene naprej. Ne ลพelim postati ujetnik lastnih teลพav in se pomilovati, ko pa je na svetu toliko lepega. Vsako pomlad posije sonce, ogreje tla, prebudi vso silno lepoto tega sveta, ptiฤki ลพvrgolijo, ljudje postanejo marljivi โ€ฆ Moto, ki me spremlja, je ยปcarpe diemยซ โ€“ uลพij dan. Trudim se, da pri meni vsak dan, pa ฤe je ลกe tako slab, mine v pozitivni luฤi.

Dejansko se je moja prava ลพivljenjska pot zaฤela, ko sem spoznal partnerko Vito. Je oseba, ki me vedno postavi na realna tla, ki me zna stisniti, mi nameniti ฤas, ko ga potrebujem, ki razume moje ยปฤudneยซ ideje in me podpira na moji poti kmetovanja. Verjetno zahvala ni dovolj za vse, ฤemur se je odrekla moja Vita.

Zdaj razmiลกljam, kaj naju je pripeljalo na Hiteno (vas na Blokah). Je to moja teลพka bolezen, odmik od apatiฤnih ljudi v mestu, ลพelja po samostojnosti in miru? Verjetno bo kar skupek vsega.

Res je, ลพivela sva v centru Ljubljane. Imela sva veliko stanovanje in vse, kar si lahko ฤlovek ลพeli. Primerne sluลพbe, finanฤno sva bila preskrbljena, imela sva hฤerkico Gajo, a po pravici povedano, meni se je meลกalo. Dan je bil enak dnevu. Vstaneลก, greลก, prideลก, preลพiviลก nekaj ur z druลพino in spet ponovimo. Nisem privrลพen robotizaciji ฤloveka. ฤŒlovek je del narave in zato potrebuje nekaj, kar ga pomirja in mu daje tisto energijo, ki ga vodi ter usmerja na njegovi poti. Potrebuje svoj razum in nespecifiฤno vedenje, ki pa ga danes svet ne odobrava.

Na Hiteno sva se preselila pred ลกestimi leti. Hiลกa ni bila v najboljลกem stanju โ€“ v spalnico je metel sneg, imeli smo malo drv, omet je odpadal โ€ฆ Zanimivo je, kako mi te misli privabijo nasmeh na usta. Bili smo povezani, bili smo druลพina. Trudila sva se, imela sva cilje, ki so naju vodili in usmerjali na najini poti. Uredila sva si mansardno stanovanje, v katerega sva vloลพila veliko prostega ฤasa. Prevzela sva kmetijo, ki obsega pribliลพno 8 ha (3 ha gozda in 5 ha travnikov). Odloฤila sva se za ekoloลกko kmetovanje s ลกkotskim govedom. Trenutno rediva 7 ลพivali. Stalnim strankam prodajava meso. Imava tudi njivo, na kateri pridelava zelenjavo za lastno porabo, veliko pa jo razdeliva tudi med prijatelje.

foto5

Z ลพeno torej kmetujeta po naฤelih ekoloลกkega kmetijstva. Od kod odloฤitev za tak naฤin kmetovanja? Kako sicer gledate na prehrano, na vzgojo?

Odloฤitev za ekoloลกko kmetovanje, pa naj se sliลกi ลกe tako obrabljeno, ni temeljila na veฤjem finanฤnem inputu kmetije, temveฤ izkljuฤno na pridelavi zdrave hrane. Pogosto je teลพko, a se trudiva, da kosilo vedno pripraviva iz domaฤe zakladnice dobrot, ki sva jih pridelala ฤez leto. Veliko laลพje bi bilo kupovati pripravljeno hrano, saj bi s tem prihranila ฤas, ki ga imava ลพe tako malo. A ฤe gledam z druge perspektive: kupi pomfri, kupi ocvrt sir, daj zraven paradiลพnik iz tube in kosilo je nared. Ne samo, da v takem obroku zauลพijemo ogromno konzervansov, ocvrt sir ni sir, ampak meลกanica tega in onega, pomfri je obdelan tako, da je lepลกe barve in izrazitejลกega vonja โ€ฆ Kakลกen zgled na ta naฤin damo otrokom? Zakaj bi se trudil na vrtu, ko pa lahko vse kupiลก v trgovini, to pogrejeลก in pojeลก. Tako zelo preprosto. In potem ni ฤudno, da otroci mislijo, da zrezki nastanejo v trgovini.

A niฤ ni lepลกega kot sprehod v naravi, kjer si otroci lahko sami naberejo jabolko in ga z uลพitkom pojejo, navkljub temu, da je na njem ลกe ย ย malo zemlje. A prav ta ลกe okrepi njegov okus. Zanimivo je gledati otroke, kako ยปrabutajoยซ ฤeลกnjev paradiลพnik z gredice pred hiลกo. Z Vito sva pri vzgoji zelo liberalna in otroka uฤiva realnega ลพivljenja. Nikoli jima ne olepลกujeva stvari, ampak ลพeliva, da dejansko vidita, da je svet lahko zelo lep, a hkrati zelo krut.

Vasica, v kateri ลพivite, in hiลกica na vrhu hribฤka, sta prav idiliฤni. Do hiลกice pelje strma, ozka cesta, trgovine so daleฤ, tudi delovna mesta so oddaljena. Ali vseeno mogoฤe kdaj pogreลกate ลพivljenje v mestu?

(Smeh) Dejansko naju prijatelji velikokrat spraลกujejo, ฤe kaj pogreลกava mestno ลพivljenje. Ne, nikoli. Ni ga lepลกega kot popoln mir, ko sliลกiลก brenฤati majske hroลกฤe, ko otroka zaspita in imaลก ฤas samo zase, za pogovor s partnerjem, ko srkaลก hladno kavo od jutra in se pogovarjaลก o vsem. Ne pogreลกava mestnega ลพivljenja.

foto1

Kakลกni so vaลกi naฤrti, ลพelje, kaj vam pomenita uspeh in kariera?

Nikoli nisem in tudi nimam namena delati kariere. Na prvem mestu je Vita, potem otroka, potem dolgo dolgo niฤ in ลกele nato delo. Nikoli nisem imel ลพelje po denarju in vplivu, saj ย prinaลกata pritisk na ฤloveka, ki se samo stopnjuje. Denar je kot alkohol, ฤe ga imaลก malo pod kapo, je luลกtno, ฤe pa ga je preveฤ, pa โ€ฆ No, saj vemo. Dejansko raje delam fiziฤno in to, kar imam rad, kot pa da cele dneve delam nekaj, kar me ne osreฤuje in hkrati prevzemam odgovornost za delo drugih, zaradi ฤesar postanem nervozen in teฤen. Potem pridem domov in prinaลกam sluลพbo v domaฤe okolje, kar negativno vpliva na odnose z bliลพnjimi.

ลฝelje, ki jih imava, so, da naj ljudje delajo tisto, kar jih veseli, naj se malo potrudijo za boljลกi jutri in naj otroke opremijo za ลพivljenje. Vsa tehnologija in znanost ne nadomestita otroลกkega veselja ob pobranem jabolku na paลกniku. Naj delajo z ljubeznijo in naj jih ลพene ลพelja po boljลกem in naravnem. Naj se ljudje ne ลพenejo za denarjem in kariero, naj se posvetijo sebi, partnerju in otrokom. Denar je le enota, ki ti omogoฤa preลพivetje, kar je veฤ, pa je ลพe breme.

Ustvarjaj toliko, da ne boลก suลพenj dela!

Damjana Benec, univ. dipl. inลพ. agr.
Damjana Benec, univ. dipl. inลพ. agr.
Damjana Benec, univ. dipl. inลพ. agronomije, pozna odgovore na vsa vaลกa vpraลกanja, iz vrtnarjenja, kmetovanja, sadjarstva ali gozdarstva.

NAJNOVEJล E