Tudi vam kdaj zmanjka energije in potrebujete od nekaj minut do pol ure ali še več, da se ponovno napolnite? Dremež, ki vam pomaga, da ste spet čili in zbrani, ima kar nekaj koristnih učinkov.
Počitku za nabiranje energije pravijo v angleščini »power nap«, torej dremež za moč, po naše pa se lepše sliši dremež za obnovitev. Kakšen je njegov učinek, je odvisno predvsem od tega, za koliko časa zatisnete oči.
10–20 minut
Najkrajši dremež je tisti, ki najbolj napolni energijo in vam zagotavlja, da ste spet sveži. V tem času padejo možgani v stanje NREM, torej nasprotje stanja REM, ki velja za tisti lahkotni spanec, v katerem so možgani zelo aktivni in tudi sanjamo. Od 10 do 20 minut pa za to ni dovolj, zato je spanec rahel, a možgani niso zelo aktivni in tudi sami počijejo.
30 minut
Pol urice spanca se za dremež odsvetuje, saj se možgani in telo že začnejo pogrezati v globoko spanje. V čem je težava? Predvsem v tem, da se pri bujenju po pol ure počutite, kot da sploh niste zatisnili oči. Lahko se vam celo zdi, da imate mačka, in se težko spet spravite pokonci ter k aktivnostim.
1 ura
Ste že slišali, da je učenje učinkovitejše, če se učite pred spanjem? To drži, dolžina spanca, ki naj bi pomagala, da si laže zapomnimo podatke, ki smo se jih učili pred tem, pa naj bi bila kar eno uro. V eni uri spanca je kar nekaj različnih tipov spanja, med drugim tudi najbolj globok spanec, zaradi katerega smo ob bujenju lahko še malo »pijani«, a če si na tak način pomagamo in se naučimo več, potem se gotovo izplača spopasti tudi s tem.
1,5 ure
V uri in pol zaobjamemo prav vse faze spanja. Pojavi se tudi klasična faza REM , torej čas sanjanja. Ko se boste zbudili, ne boste utrujeni, temveč sveži. Tako dolg popoldanski spanec se priporoča za izboljšanje proceduralnega spomina (npr. za igranje klavirja) ter za boljšo kreativnost.