Grah – priljubljena zelenjava in kdaj je čas za setev

Grah je ena izmed najbolj priljubljenih zelenjadnic nasploh. Viri navajajo, da je to prva zelenjava, ki so jo konzervirali in zamrznili. Včasih so uporabljali le suha zrna, podobno, kot danes jemo fižol, lečo, čičerko. Že dolga desetletja pa ga uživamo predvsem mladega. Najbolje je, če ga uporabimo takoj po pobiranju, saj se kmalu, ko strok utrgamo, začne sladkor v zrnju spreminjati v škrob.

Grah je dobro poznana stročnica

Grah (Pisum sativum) spada botanično v družino metuljnic (Fabaceae). Družina metuljnic je zelo obširna, v vrtu pa gojimo za našo prehrano poleg graha še fižol, bob, tudi lečo, sojo in čičerko. Ker te rastline razvijejo stroke, jih po uporabnosti uvrščamo v skupino stročnic.

Grah naj bi prihajal iz zahodne Azije, od koder se je razširil po celem svetu. Semena so našli v grobnicah egipčanskih faraonov XII dinastije. V Evropi pa ga omenjajo šele l. 1536. V Angliji se je tako zelo razširil in postal priljubljen, da ima 17. februarja celo svoj rojstni dan. Divje rastočega najdemo v Indiji in v Afganistanu.

Sorte graha

• Znanih je kar nekaj sort graha, ki se razlikujejo med seboj po času zorenja, višini rasti in obliki zrn.
• Zelo zgodnje sorte imajo gladko, okroglo seme, so odpornejše na mraz in jih sejemo od marca do junija. Poznejše sorte imajo nagubano, oglato seme. Sejemo jih šele od srede aprila do junija. Poznamo tudi sorte graha, pri katerih uživamo cele stroke.
• ‘Mali provansalec’ je zelo zgodnja sorta, visoka 40 do 50 cm in daje velike pridelke. Zrna so okrogla. Avgusta ga lahko sejemo ponovno in pridelek pobiramo oktobra.
• ‘Kelvedon’ je sorta, ki rodi zgodaj. Zraste od 45 do 60 cm. Pridelki oglatih zrn so visoki.
• ‘Čudo Amerike’ je nizka srednje bujna sorta z velikimi ploščato okroglimi zrni.
• ‘Senator’ je srednje zgodnja sorta, ki zraste od 80 do 120 cm in tvori oglata zrna.
• ‘Telefon’ je zaradi nežnih in okusnih zrn oglate oblike zelo razširjen. Zori od konca junija do julija. V višino zraste od 120 do 140 cm.
• ‘Ameriški ljubimec’ je sorta sladkornega graha, pri katerem uporabljamo cele stroke. V višino zraste od 100 do 120 cm. Taka sorta je tudi ‘Ambrosija’, ki pa zraste le 70 cm visoko.

Kdaj sejemo grah – Čas setve graha

Setve v marcu bodo dale pridelek že v maju, aprilske pa v juniju. Kasnejše setve nimajo smisla, saj grah ne mara vročine in potrebuje veliko vlage. Smiselna je spet jesenska setev. Če bomo zelo zgodnje sorte kot je npr. ‘Mali provansalec’ sejali ponovno v avgustu, bomo pridelek pobirali oktobra. V sredozemskem podnebju sejemo grah od novembra do februarja in pobiramo pridelek od marca do maja. Za stalen pridelek ponavljamo setve vsakih 14 dni.

Setev graha

Grah je zelenjava zmernega podnebja in spada zato med tiste prve, ki jih lahko sejemo na vrt že v marcu. Ker je odporen na nizke temperature, bi ga lahko sejali na prosto pravzaprav že februarja. Vendar je takrat ponavadi zemlja še prevlažna in zato velika možnost, da seme zgnije. Raje malo počakajmo, da se zemlja osuši in segreje in seme bo v takih razmerah hitreje in zagotovo vzklilo.

Za zgodnejši pridelek lahko poskusite s setvijo v lončke, doma na toplem. Prav ste prebrali, tudi grah lahko presajamo. Mi smo lanskega februarja poskusili in bili z rezultatom zelo zadovoljni.

Jogurtovi lončki bodo ravno prav veliki, da v njih posejemo 5 – 6 zrnc graha. Ne pozabite pred setvijo semena namočiti v zeliščno kopel. Za setev izberite dan za plod, v skrajni sili bo v redu tudi za cvet. In tako boste marca, namesto, da bi seme šele sejali, že posadili kupčke mladega graha. Skupinice po pet rastlin, ki rastejo v lončku, previdno s celo koreninsko grudo vzamemo iz lončka in posadimo na gredo. Razdalja med njimi naj bo 40 do 50 cm.

In kako sejemo na prosto? Gred, kjer bo rasel grah, ni potrebno gnojiti. Grah namreč spada v družino metuljnic, za katero je značilno, da bogatijo tla z dušikom. Na njihovih koreninah živijo bakterije rodu Rhizobium, ki imajo to sposobnost, da dušik, ki je v zraku, predelajo v  rastlinam dostopen dušik. Tako se v času rasti rastlina sama preskrbuje s potrebnim dušikom.

Če smo med tistimi vrtnarji, ki čuvamo rodovitna tla (kar je edino pravilno!), smo jih preko zime zastrli s slamo, senom ali listjem. Sedaj zastirko odstranimo in jo shranimo za kasneje. Pod zastirko so tla rahla in prhka, tako da večinoma ni potrebno narediti čisto nič. Lahko kar začnemo sejati.

Nizki grah, pravimo mu tudi grmičar, ne potrebuje opore. Na gredici klasične širine 120 cm, je prostora za tri vrstice graha. Naredimo brazde. V vrsti naj so semena med seboj oddaljena 3 cm, ali pa posejemo na vsakih 6 cm dve zrni skupaj. Nizki grah sejemo tudi v skupinice in sicer po 5 semen skupaj. Med skupinami naj bo 50 cm razmika.

Za visoke sorte slednji način setve v skupinice ni primeren. Visoki grah ali dračar sejemo izključno v brazde. Za odlično se je pokazala setev v dvojne brazde. Naredimo dve brazdi med katerima je 15 do 20 cm razmika. Da zaščitimo klijoči grah pred ptiči, polagamo seme v brazde približno 5 – 8 cm globoko. Razdalja med semeni naj bo 5 – 7 cm. V prostor med brazdama zapičimo razvejane veje, ki bodo nudile oporo grahu iz obeh brazd. Čim bolj so veje razvejane, tem boljše je. Grah se med rastjo z viticami ovija okoli vejic. Naslednja dvojna brazda naj bo od prejšnje oddaljena 70 cm. Na gredi širine 120 cm bo ravno dovolj prostora za dve dvojni brazdi.

Za zaščito pred ptiči lahko za kratek čas pokrijemo grede z vejami, še najbolje s smrečjem. Vendar bodimo pozorni na vznik, takrat smrečje odstranimo, da ne zavira rasti nežnih rastlinic. Ko zraste grah kakšnih 10 cm, tla okoli njega zastremo z zastirko. Gredo lahko prekrijemo tudi z vrtnarsko kopreno. Ptiči ne bodo mogli do zrnc, zaradi višje temperature tal pa grah bolj zanesljivo kali in dozoreva dva tedna bolj zgodaj. Ko rastline zrastejo 20 cm, vrtnarsko kopreno odstranimo.

S semeni graha se zelo rade sladkajo miši. Da se tej težavi izognemo, semena prej nakalimo, saj ta za njih niso več zanimiva.

Kako skrbimo za grah na vrtu?

Grah potrebuje stalno vlažna tla. In pogosto je prav suša krivec za skromen pridelek. Zato je zastirka še kako potrebna, v daljšem obdobju brez dežja, pa je nujno tudi zalivanje. Da bodo rastline imele dovolj vode, je še posebej pomembno, ko cvetijo.

Mlademu grahu bo godilo, če potresemo nanj nekaj lesnega pepela. Pepel bogati tla s kalijem, prav tako pa odganja polže, ki jim mlade in nežne rastlinice še kako gredo v slast.

Dobri in slabi sosedje

Tako kot vse rastline, se tudi grah z nekaterimi »bolje razume«, z nekaterimi pa slabše. Dobri sosedje grahu so: zelje, brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, koleraba, kolerabica, repa, redkvica, črna redkev, zelena, sladki komarček, blitva, bučke, kumare, jajčevci, krompir, melone, lubenice, sladka koruza, solata, endivija, sladka koruza, špargelj. Godilo mu bo, če posejete v njegovo bližino ognjič in koperc.

Slabše pa bo rasel v bližini čebule, pora, paprike in paradižnika.

Pobiranje pridelka

Stroki ne dozorevajo sočasno, zato jih redno pobiramo. Dozoreli stroki, ki jih ne poberemo pravočasno, niso več tako okusni, saj se sladkor začne spreminjati v škrob. S  sprotnim pobiranjem vzpodbudimo tudi tvorbo novih cvetov. Če so rastline mokre od dežja, s pobiranjem počakajmo, saj se v takem vremenu prenašajo glivične bolezni.

Nekje v juniju, se rastline pričnejo sušiti. Takrat jih porežemo tik pri tleh in odnesemo na kompost, korenine pa pustimo v zemlji. Saj se še spomnite, kaj smo pisali malo višje? Na koreninah graha so koreninski gomoljčki, ki vežejo dušik iz zraka. Gnojilo za rastline, ki bodo sledile grahu. Za grahom sadimo vrtnine, ki potrebujejo za rast in razvoj ogromno dušika. Take so vse kapusnice (Brasicaceae), oziroma zeljevke – zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, brokoli …