Veliki koralni greben, ki se vije ob severovzhodni obali Avstralije, se je ponovno znašel v hudih težavah. Že četrtič v zadnjih šestih letih je namreč mogoče opazovati t. i. množično beljenje koral. Prvo množično beljenje je bilo zaznano leta 1998, nato so sledila še beljenja leta 2002, 2016, 2017 in 2020. Intervali med tovrstnimi dogodki postajajo torej izjemno kratki. Letošnje beljenje je še posebej zaskrbljujoče, saj naj bi šlo vsaj v teoriji za relativno ugodno leto …
Temperature vode za 4 stopinje višje od povprečnih marčevskih temperatur
Glavni razlog za beljenje koral je povišana temperatura morske vode. Kot omenjeno, je bila nevarnost za beljenje letos na papirju precej manjša kot druga leta. Gre namreč za leto, ki je zaznamovano z vremenskim pojavom, imenovanim La Niña, ki na območju Avstralije praviloma poskrbi za ohladitve. Znanstveniki se tako bojijo, kaj lahko prinese naslednji El Niño, ki je za koralne grebene precej bolj neugoden. Ob tem pozivajo, da je potrebno takojšnje ukrepanje za zajezitev podnebnih sprememb, sicer je možno popolno uničenje največjega koralnega grebena na svetu. Šesto množično beljenje koral je uradno potrdila agencija, pristojna za zaščito Velikega koralnega grebena (Great Barrier Reef Marine Park Authority). Agencija, ki skrbi za redne zračne prelete, namenjene oceni stanja Velikega koralnega grebena, je že pred uradno izjavo o novem množičnem beljenju opozorila, da so bile na območju grebena izmerjene nadpovprečno visoke temperature morske vode. Povprečna temperatura je bila namreč za kar 4 stopinje višja od marčevskega povprečja.
Za beljenje koral je kriva prekinitev simbioze med koralami in algami
Veliki koralni greben, katerega dolžina je kar približno 2300 kilometrov, velja za enega od najbolj raznolikih ekosistemov na svetu. Beljenje koral je posledica zunanjega stresorja. Kot omenjeno, je to običajno povišana temperatura morske vode. V tovrstnih okoliščinah se prekine simbiotično razmerje med koralami in mikroalgami, na katerem temeljijo koralni grebeni, ki dajejo zavetje številnim morskim bitjem. Od koralnih grebenov naj bi bilo na različne načine odvisnih kar približno 25 odstotkov vseh morskih vrst. Neposredna posledica prekinitve simbiotičnega odnosa med koralami in algami je beljenje koral.
Korale torej postopoma izgubljajo svojo barvo, kar ni samo »estetska težava«. Če se pogoji ne izboljšajo, posledično pa korale ne morejo vstopiti v simbiotični odnos z novimi mikrooalgami, bo v nekaj tednih sledilo odmrtje. Bitka s časom se je torej začela. Vremenske razmere v naslednjih tednih bodo odločale o tem, kako močno bo tokratno množično beljenje koral prizadelo Veliki koralni greben. Beljenje torej ne vodi nujno do množičnega izumrtja koral, vendar pa je nujno, da se temperature morske vode čim prej spustijo na raven, ki omogoča simbiozo med koralami in algami.
Okoljevarstveniki opozarjajo, da Avstralija ne naredi dovolj za zaščito grebena
Zdi se, da avstralske oblasti nevarnosti, ki pretijo Velikemu koralnemu grebenu, ne jemljejo posebej resno. Lani si je namreč Avstralija prizadevala za odstranitev grebena z Unescovega seznama ogrožene naravne dediščine. Tovrstna prizadevanja so povezana z zanikanjem podnebnih sprememb, hkrati pa tudi z željo po zaščiti avstralskega turizma. Veliki koralni greben je namreč atrakcija, ki privabi ogromno turistov. Pred nedavnim je bilo sicer zagotovljeno, da bodo avstralske oblasti zaščiti Velikega koralnega grebena namenile dodatna sredstva, toda številni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da gre bolj ali manj za pljunek v morje. Glavna težava, ki je povod za vedno intenzivnejša beljenja koral, je namreč praktično povsem prezrta, pri čemer imajo seveda v mislih podnebne spremembe oziroma globalno segrevanje. Avstralija je sicer pogosto deležna kritik okoljevarstvenikov, saj gre za državo, ki je zelo naklonjena industriji fosilnih goriv.