Aditiv E466 najverjetneje nevarnejši, kot se je verjelo doslej

Aditiv karboksimetil celuloza se uporablja pri izdelavi najrazličnejših živil. Pogosteje se je začel uporabljati v 60. letih prejšnjega stoletja.

Embalaža iz stiropora prispeva k bakterijski rezistenci

Na problematičnost embalaže iz stiropora v povezavi z bakterijsko rezistenco je opozorila študija, ki je bila konec lanskega leta.

Aknasta koža: Značilnosti in pravilna nega

Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa niso omejene le na čas odraščanja.

Ali so edinci zares sebični in razvajeni?

V prejšnjem stoletju je doktor medicine in psiholog Alfred Adler zasnoval teorijo, v skladu s katero naj bi vrstni red rojstva vplival na naše osebnostne značilnosti.

Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.
Ekologija & okoljeVeliki koralni greben zaradi beljenja koral vse bolj poškodovan

Veliki koralni greben zaradi beljenja koral vse bolj poškodovan

MORDA VAS ZANIMA

Avstralski Veliki koralni greben je v vse večji nevarnosti. Že drugič v zadnjih 12 mesecih je namreč prišlo do obsežnega beljenja koral. Gre za proces, pri katerem pride do prekinitve simbioze med koralami in algami, ki so zmožne fotosinteze, posledično pa korale izgubljajo svojo barvo. Poškodovana naj bi bila več kot polovica celotne površine Velikega koralnega grebena.

Najbolj prizadet osrednji del

- Oglas -

Znanstveniki sicer zagotavljajo, da Veliki koralni greben ne odmira, vendar težko zanikajo gromozansko škodo, do katere je prišlo v zelo kratkem obdobju. Najbolj prizadet naj bi bil osrednji del Velikega koralnega grebena, kjer so poškodbe prisotne na skoraj 70 odstotkih površine. Zaradi zadnjega beljenja koral se je škoda razširila še za dobrih 1000 kilometrov. Razlog za vse pogostejše beljenje koral pa je nič drugega kot globalno segrevanje, katerega negativni učinki se kažejo praktično po vsem svetu.

Je zares dovolj časa za obnovo?

V zadnjih 20 letih je Veliki koralni greben prestal že štiri večja beljenja koral. Do prvega je prišlo leta 1998, temu pa so sledila še beljenja v letu 2002 ter lansko in letošnje beljenje koral. Najbolj trpežne korale naj bi si opomogle šele čez približno 10 let, medtem ko bodo druge za to potrebovale precej več časa. Korale naj bi bile sicer zelo odporne, zato se lahko obnovijo, če imajo priložnost za to. Po mnenju strokovnjakov pa je največja težava prav to, da takšne priložnosti nikakor ne dobijo. Zaradi neobičajno visokih temperatur prihaja do množičnih prekinitev simbiotičnega odnosa z algami, kar privede do novih beljenj koral in do povečevanja škode. Čeprav torej možnost za obnovo Velikega koralnega grebena še ni povsem izgubljena, pa časa za to počasi, a zanesljivo zmanjkuje. Mnogi tako že govorijo o še eni ogromni ekološki katastrofi, ki se nam obeta.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×