Društvo Focus opozarja na problematičnost palmovega olja, saj v dobavni verigi prihaja do hudega kršenja zemljiških pravic ljudstev v jugovzhodni Aziji s strani podjetij, ki za pridelovanje palmovega olja uničujejo njihovo zemljo, širše okolje in teptajo njihove pravice. V raziskavi so ugotovili, da boste v evropskih supermarketih težko našli predpripravljeno sladico, ki ne bi vsebovala palmovega olja.
Povprečen Evropejec poje 13 kg palmovega olja na leto
Analiza piškotov na policah evropskih supermarketov je pokazala, da kar 80 % piškotov iz supermarketov vsebuje palmovo olje. Od tega je manj kot 0,1 % ekološko certificiranega. Kar 90 % pa vsebuje palmovo olje brez certifikatov ali informacij o načinu pridelave.
Kot pojasnjujejo v društvu Focus po podatkih FAO palmovo olje predstavlja kar 35 % proizvodnje vsega rastlinskega olja na globalni ravni. V Evropi ga porabimo okoli 13 kg na prebivalca na leto, če štejemo samo izdelke vsakdanje potrošnje. Več kot 50 % izdelkov, ki jih najdemo v supermarketih vsebuje palmovo olje, če vzamemo samo industrijske piškote, pa je takih kar 80 %.
Palmovo olje krivec tudi za masivne emisije CO2
Velik porast povpraševanja industrije po poceni palmovem olju je vodilo v hitro širitev plantaž oljnih palm v Indoneziji in Maleziji. Med letoma 1990 in 2012 so se plantaže razširile iz 3,5 na več kot 13,1 milijonov ha. Po nekaterih ocenah je kar 63 % teh plantaž nastalo na področjih, kjer je bil izsekan pragozd, kar 30 % pa na izsušenih šotiščih. Vse to vodi do masivnih emisij CO2: » Plantaže oljne palme imajo od vseh globalno pomembnih kmetijskih pridelkov največji ogljični odtis na površino zemlje, predvsem kot posledica izsekovanja gozdov ter izsuševanja šotišč. Če k temu dodamo še pogoste požare, se emisije Indonezije v nekaterih dnevih dvignejo nad emisije celotne industrije ZDA. Kar 70 % palmovega olja prihaja iz plantažne pridelave, ki nadomešča druge načine rabe zemlje ter ima uničujoč vpliv na celotno krajino, biotsko raznolikost in ljudi, ki tam živijo. Ker palme potrebujejo veliko vode za rast, so okoliška zemljišča izsušena. Zaradi tega je nemogoče gojiti riž (in druge poljščine), ki predstavlja ključni element tradicionalne prehrane. Veliko prebivalcev je bilo razseljenih, malih kmetij ter ekosistemov pa uničenih. Tisti, ki ostajajo, so primorani kupovati hrano, ki so si jo lahko v preteklosti sami pridelali,« pojasnjujejo v društvu Focus za sonaraven razvoj.
Lahko potrošniki vplivajo na dogajanje?
Kot pojasnjuje društvo Focus je prvi korak zmanjšana raba palmovega olja: » Zmanjšanje potrošnje, kupovanje lokalnih in sezonskih ter certificiranih surovin in zavestno nakupovanje so prvi koraki. Poleg tega lahko na različne načine izvajamo pritisk na podjetja, da ustvarijo pravične in trajnostne pogoje skozi celotne dobavne verige brez kršitev delavskih in človekovih pravic ter okoljskega uničenja.« Pripravili so tudi peticijo »Pravica za moje piškote« , podpiše jo lahko vsak, s katero pozivajo voditelje na ravni EU, da ustvarijo potrebne pogoje za pravično trgovino.