Vsako jesen, ko šolarji znova tekajo gor in dol po šolskih hodnikih, obšolskih  dejavnostih in se počasi privajajo na sedenje ob učbenikih, se starši sprašujejo, če njihov otrok v šoli in doma na krožniku dobi kakovostno hrano, ki mu daje dovolj hranil in energije za spopadanje s temi izzivi. Mnenj o tem, kakšna bi morala biti prehrana v šoli in vrtcu, je vedno več, nekaj pa drži kot pribito – otrok mora biti sit od dobre, iz lokalnih osnovnih sestavin pripravljene sezonske hrane. Z borko za pravico otrok do prave in seveda zdrave hrane Emilijo Pavlič sva se pogovarjali o tem, kaj jeseni skuhati otrokom, da naši mali zakladi ne bodo preobjedeni industrijsko pripravljene hrane, a hkrati sestradani tistih za življenje in rast pomembnih hranil, ki jih ob začetku šolskega leta še toliko bolj potrebujejo. 

Emilija Pavlič
Emilija Pavlič

Zakaj se naši otroci redijo?

Emilija Pavlič, ki verjame, da kuhanje doma prinaša zdravje, in je zato, ker je videla razočarane starše, ki so se trudili, da bi v šolskih ustanovah uvedli bolj zdravo hrano, primerno za otroke, zanje zapisala svoje dolgoletne izkušnje, nasvete in recepte, poudarja, da je uporaba zamrznjene hrane žalitev za naravo.

Prvi korak k zdravi prehrani zase in za svojega otroka je odločitev, da doma ne bo ničesar zamrznjenega, vso zamrznjeno in vnaprej pripravljeno hrano strogo odsvetuje: »Zamrznjena hrana je stara hrana, zavita prav tako. Stran pomečite vso instantno hrano, ki jo je naredila industrija. To ni več zdrava hrana, saj ji dodajo aditive in konzervanse, barvila. Tako otrokom in sebi dajete staro in nezdravo hrano.« Drugi korak pa je znati kuhati iz osnovnih, svežih živil: »V mojih receptih ni zamrznjenih živil niti zamrznjene, že pripravljene hrane, umetnih začimb ali dodatkov, ni hrane iz pločevinaste, plastične ali aluminijaste embalaže, ni alkohola, prave kave, tudi kakava je le za vzorec. Receptov za pito je veliko, ekološko ozaveščen kuhar izbere tistega brez pecilnega praška, verjame starim in ne modernim receptom, prežganja ne dela več na vročem olju, ampak začne skoraj vse kuhati na hladnem. Nikoli ne segreva olja, ampak najprej segreje suho ponev, skoraj vse jedi da v hladno pečico in šele nato nastavi temperaturo.« 

Šolska prehrana

Samo tako bomo poskrbeli za zdravje otrok in preprečili tudi, da bi imel otrok težave s telesno težo, je prepričana Pavličeva: »Otroci se redijo od kupljene hrane in sladkih pijač, debelost ne nastane od doma skuhane hrane. Otrok mora jesti, da ni lačen. Mora biti sit od dobre, ne pa kupljene, instantne, pogrete hrane. Če je lačen, potrebuje hrano, ki mu da energijo, da dobi dovolj kalcija, vlaknin, železa. Ne potrebuje čokoladnih namazov in čokolade.«

Čokolada in druga industrijska hrana namreč kradeta apetit po zdravi prehrani, saj spodbujata željo po nezdravi hrani. Kot pojasni Pavličeva, se otroci hitro navadijo okusa umetnih dodatkov, ki jih vsebuje industrijsko pripravljena hrana, potem pa jim domača ni več okusna: »Ker domača hrana nima teh močnih okusov, jim postane nezanimiva, čeprav je vir zdravja. Otroke moramo zato čim prej počasi odvaditi industrijsko pripravljenih okusov in kmalu bodo z veseljem pojedli tudi domačo enolončnico.«

Emilija Pavlič o šolski prehrani

Kaj naj starši jeseni vključijo v prehrano svojih otrok, da se bodo ti laže spopadali s šolskimi izzivi?

Moder človek, kar Emilija Pavlič zagotovo je, saj pri svojih sedemdesetih letih živi bolj aktivno in kakovostno življenje kot marsikateri tridesetletnik, bi rekel takole: »Otrokom jeseni ponudimo svežo ali posušeno hrano, ki nam jo takrat natrosi narava (slive, kostanj, jabolka), saj takšna hrana v sebi nosi vsa hranila, ki jih potrebujemo tedaj. Narava nam je podarila sadeže in otroci se morajo jeseni najesti jabolk in hrušk, ne pa banan in drugega južnega sadja, ki je tretirano. Že poleti smo za jesen lahko vložili sadje v kompote ali posušili stročnice in semena na soncu, ki je najboljša sušilnica. Stročnice so namreč najpomembnejša hrana za jesen.«

Osnovna jesenska živila so stročnice, na primer fižol, narezan na majhne kose, žita, kaše, polenta. Pomembno je tudi, kako jih skuhamo. Žito in stročnice moramo namakati v vodi, ne v soku ali jogurtu, to pa zato, da jim vrnemo vodo, ki jim jo je vzelo sonce, pravi Emilija in pojasni, da so za pamet najboljši orehi in mandlji: »Strite orehe in mandlje in jih dajte v steklen kozarček na mizo, zraven pa otroku ponudite malo sira, ki vsebuje kalcij. Ta je za otroke tudi izjemno pomemben, zato Emilija svetuje, da otrok zaužije tudi dovolj mlečnih izdelkov, a domačih in svežih, ne pa tistih industrijsko predelanih. Če bo vaš šolar zraven oreščkov dobil tudi malo sira, bo to odlično za njegove možgane. Preprosto pripravite sendvič s sirom, za katerega vam bo otrok hvaležen – na sir naribate orehe, stisnete skupaj, in to je to.« V prehrani naj bo jeseni približno 60 odstotkov kuhane in 40 odstotkov surove hrane, pozimi pa 80 odstotkov kuhane, a vsaj 20 odstotkov surove hrane. Tipična jesenska hrana je tudi krompir, ki ga je najbolje skuhati na sopari, dodajte domače maslo in mleko, zraven pa ponudite zeljnato solato, ki jo obvezno operite v mlačni vodi. Otroci velikokrat ne želijo jesti solate, ker jim ni všeč okus kisa. Če jo vaš otrok zavrača, mu jo poskusite ponuditi brez kisa ali pa jo okisajte z limoninim sokom.

Kaj pa gobe?

Slovenci smo tudi narod gobarjev, zato se večkrat zgodi, da zamrzovalne skrinje še naslednjo jesen pokajo od gob, ki smo se jih namenili shraniti za obdobje, ko jih ne bo več mogoče nabrati v naravi. Emilija Pavlič opozarja, da je to velika napaka: »Gob ne dajemo v zamrzovalno skrinjo, še sveže so težko prebavljive, iz skrinje pa še posebej. Gobe pojemo sveže, jih posušimo ali pa vložimo v kis.« Kako pa jih ponuditi otrokom? Emilija Pavlič odgovarja, da gobe niso za otroke. Če že (čeprav jim jih sama raje ne bi postregla), lahko pojedo malo, kot pravi, zgolj košček, pa še to naj gre obvezno za domače jurčke, ne kupljene hibridne šampinjone, da o vloženih ne izgublja besed.  

Prehrana otrok

Česa naj na otroškem jedilniku ne bo?

»Staršem polagam na srce, naj otrokom ne dajejo kakava ali čokolade in da naj to z njihovega jedilnika počasi odstranijo. Ponekod v tujini imajo čokoladni dan enkrat na tri mesece, saj se mladi starši že zavedajo problema odvisnosti od kakava, ki vsebuje poživilo teobromin. To morajo razumeti tudi babice in dedki, ki naj vnukom ne ponujajo izdelkov iz čokolade.« Ker si marsikateri starš to težko predstavlja, saj smo bombardirani z umetno pripravljenimi sladkarijami na vsakem koraku, Emilija svetuje, da otroku razložite, zakaj nekaj ni dobro zanj: »Otrokom je to treba pokazati z zgledom in jim pokazati tudi kakavovo zrno ter jim razložiti, kaj vsebuje. Ko bodo razumeli, da je to droga, bodo sami zavrnili čokolado, tako kot kavo in alkohol. Neznanje je vir vsega hudega. Namesto tega naj otrok dobi sendvič z marmelado, domačo zdravo marmelado z manj sladkorja, saj tudi od sladkorja postanejo odvisni. Še vseeno pa ne bo nič narobe, če bo otrok kdaj dobil domači buhtelj in domače palačinke z marmelado, ki so polne mamine ljubezni.« Opaža tudi, da je na otroškem jedilniku preveč mesa, medtem ko naj bi bilo več žit in stročnic, pri čemer spet izpostavlja, da zamrznjen grah in rdeča pesa nista sveži živili. Za otroke je tudi prekajeno meso strogo prepovedano, saj je v razsolu natrijev nitrit, ki je za otroke kritičen.

1. jesenski trik: naj otrok pokusi robidnice

Mnogi otroci nikoli ne pokusijo robidnic, pa tako zdrave so. Na nabodalcih bodo ravno prav vabljive. Za 1 osebo: 10 zrelih robidnic nabodemo na zobotrebce, ki jih zabodemo v jabolko ali štručko kruha.

2. jesenski trik: jurčke vložimo, namesto da jih shranjujemo v zamrzovalno skrinjo

JURČKI V KISU:

Jurčki v kisu

Za litrski kozarec potrebujemo približno 6 dcl marinade, ki jo pripravimo tako, da 2 dcl kisa za vlaganje gob zmešamo s 4 dcl vode, dodamo sol, lovorov list, 2 šalotki, 2 stroka česna in vejico svežega majarona ter vse skupaj prevremo. Gobe očistimo, operemo, narežemo na koščke in jih 20 minut kuhamo v osoljeni vodi. Še vroče damo v prekuhan kozarec, zalijemo z vročo marinado in dobro zapremo s prekuhanim pokrovčkom. Ohlajene kozarce shranimo v hladen prostor in gobe čim prej porabimo.

3. jesenski trik: brez pecilnega praška

Jabolčna pita brez pecilnega praška

Jabolčna pita brez pecilnega praška

Za 5 oseb:

Testo: 12 dag sladkorja v prahu. rumenjak, 1 jajce, 25 dag masla, 40 dag polbele moke;  nadev: 1 kg neškropljenih jabolk, 10 dag rozin; preliv: 1 jajce.

Priprava: Sladkor, rumenjak, jajce in sol zmešamo v kašico. Dodamo zmehčano maslo in na hitro zamesimo s presejano moko. Testo damo vsaj za eno uro v hladilnik, da se malo strdi. Jabolka naribamo ter dodamo prebrane in oprane rozine. Pekač namažemo z maslom. Na grobi del ribežna naribano polovico testa, ki ga v pekaču z dlanmi nekoliko pretlačimo. Plast testa ne sme biti predebela. Damo v hladno pečico in pečemo približno 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Napol pečeno testo prekrijemo s tanko plastjo nadeva. Povrhu nadrobimo še preostalo testo, premažemo s stepenim jajcem in pečemo še približno pol ure.

Preberite tudi: Zdravilne metode, ki lahko pomagajo otrokom pri čedalje pogostejših težavah (hiperaktivnosti, motnje pozornosti …)