Elon Musk še ni dopolnil niti petdeset let, pa so ga mediji že razglasili za enega najbolj vplivnih ljudi na svetu in ga zaradi vizionarstva na področju tehnologij poimenovali kar »arhitekt jutrišnjega dne«. Poslovnež, ki je svoj prvi večji uspeh dosegel z ustanovitvijo plačilnega spletnega podjetja PayPal, je danes najbolj znan kot direktor podjetja Tesla Motors – njegovi električni avtomobili, ki vozijo s pomočjo avtopilota, so prisotni tudi na naših cestah, še večje cilje pa ima s podjetjem SpaceX, ki naj bi poslalo človeka na Mars.
Elon Musk pravi, da je prvi korak ugotovitev, da je nekaj mogoče – in nato se začneš ukvarjati z verjetnostjo, da to lahko izpelješ. Poslovnež, ki se je rodil v Južnoafriški republiki in se danes ponaša še z državljanstvom Kanade in ZDA, se zamisli, kjer je bila verjetnost uresničitve videti prava znanstvena fantastika, ni nikoli ustrašil. Pri sedemnajstih je zapustil Afriko in se podal na študij v Kanado, kjer je pridobil izobrazbo s področja ekonomije in fizike, pozneje pa je na prestižni univerzi Stanford vpisal tudi doktorski študij s področja fizike in materialov, ki pa ga je po dveh letih opustil, saj je že začel razvijati svojo uspešno poslovno pot.
Elon Reeve Musk se je rodil leta 1971 v Južnoafriški republiki. Njegova mati je kanadska manekenka in pozneje dietetičarka Maye Musk, oče Errol pa je inženir in pilot. Elon je v mladosti veliko časa preživel ob branju knjig, saj med sošolci ni bil priljubljen in so se ti nad njim pogosto izživljali, celo do te mere, da je zaradi njihovega nasilja pristal v bolnišnici. Kljub temu je ostal pozitiven ter iz prebranega čtiva, predvsem del Isaaca Asimova, izluščil eno tistih vodil, ki ga spremljajo še danes: da je treba v življenju izbrati dejanja, ki lahko ohranijo našo civilizacijo in preprečijo tako imenovano dobo teme. »Če se zjutraj zbudiš in veš, da bo prihodnost boljša od sedanjosti, potem bo dober dan,« pravi Musk.
Pri desetih letih se je navdušil nad prvimi računalniki za domačo uporabo, se sam naučil programirati in že dve leti pozneje s svojimi programskimi rešitvami tudi zaslužil – verjetno pa takrat še ni vedel, da mu bo prav navdušenje nad sodobnimi tehnologijami pomagalo, da bo nekoč resnično sanjal velike sanje za človeško civilizacijo.
SpaceX
Čeprav nas Muska večina najprej poveže z električnimi avtomobili Tesla, je verjetno njegov najpomembnejši projekt v drugem podjetju, v leta 2001 ustanovljenem SpaceX. Ta je bil od samega začetka osredotočen na Mars in naj bi poskrbel, da se na Marsu postavi topla greda, v kateri bo mogoča vzgoja rastlin. Musk je bil takrat še malo znan, in ko je odpotoval v Rusijo, da bi tam kupil raketo, ki bi z opremo lahko odpotovala na oddaljeni planet, mu je niso želeli prodati. Kar niti ni bilo slabo, saj je izračunal, da bi lahko naredil svojo raketo za zgolj tri odstotke prodajne cene ruske – in zato se je lotil gradnje. Že leta 2001 je poletela njegova raketa Falcon 1, prva zasebna raketa, ki je v Zemljino orbito uspešno namestila satelit. Ker je Musk prepričan, da bodo vesoljska potovanja mogoča zgolj v primeru, da bodo rakete namenjene večkratni uporabi, se je posvetil inovativnemu načrtovanju ter leta 2015 izstrelil raketo, katere osnovni del se je uspešno vrnil nazaj na naš planet. Musk glede na razvoj tehnologije napoveduje, da bo poslal človeka na Mars do leta 2030. »Rad bi umrl na Marsu,« je dejal, »vendar ne ob strmoglavljenju.«
In zakaj se zdi Musk tako obseden z Marsom? »Prihodnost človeštva se lahko razvije v dve smeri. Ali bo postala medplanetna ali pa bo ostala obsojena na en planet in jo bo doletelo izumrtje.«
Ohranjanje planeta
Čeprav si Elon Musk pripravlja »zasilni izhod«, pa ne pozablja na planet, ki je še vedno naš dom. »Uporaba fosilnih goriv je daleč najbolj neumen človeški eksperiment,« pravi in dodaja: »Glede na to, da vemo, da nam bo fosilnih goriv nekoč zmanjkalo, zakaj bi s tem eksperimentom nadaljevali – le da vidimo, kako slabo se konča? Vsi vemo, da ne prinaša nič dobrega, znanost pa potrjuje, da prinaša zgolj slabo.«
Musk se je zaradi teh misli z veseljem pridružil podjetju Tesla Motors, ki ga danes vodi kot direktor. Leta 2008 so izdelali prvi športni avto na elektriko in prodali 2.500 primerkov. Musk je dejal, da želi narediti športni avtomobil, uporabiti zaslužek za izdelavo cenejšega avtomobila in zaslužek od tega za izdelavo še cenejšega. Svojega načrta se drži in od prvega avtomobila, ki resnično ni bil za vsak žep, smo prišli do modela 3, ki je tudi pri nas na voljo za dobrih trideset tisočakov (upoštevajoč nepovratna sredstva Eko sklada, kupcem pa pripada tudi ugoden kredit Eko sklada). Z osnovno različico lahko z enim polnjenjem prevozite okoli 350 kilometrov, ne onesnažujete z izpuhi, pa še prihranite pri gorivu.
Pomemben projekt je tudi SolarCity, ki je v lasti Tesle in je druga največja solarna elektrarna na svetu, kmalu pa naj bi postala največja. Zakaj ne bi izkoriščali energije Sonca, ki je čista in je še dolgo ne bo zmanjkalo, namesto da gradimo elektrarne, ki škodujejo okolju?
Zadnja Muskova zamisel pa je tako imenovani Hyperloop. Gre za poceni transportni sistem, kjer naj bi po ceveh z vakuumom potovale kapsule s potniki. Musk je načrtoval, da naj bi bila prva povezava zgrajena med San Franciscom in Los Angelesom, pozneje pa je menda dobil obljubo ameriške vlade, da lahko prvo povezavo zgradi med New Yorkom in Washingtonom. Načrtovanje je v teku in prvi testi so že bili opravljeni, glede na Muskovo vizionarstvo, iznajdljivost in milijardno premoženje pa seveda upamo, da bo zamisel uresničena. Ne le da bo Hyperloop za vedno odpravil gnečo na cestah, temveč bo pomembno vplival tudi na zmanjšanje avtomobilskih izpustov.
Marsikdo, ki je ob njegovih zamislih v preteklosti zmajeval z glavo in jih imel za znanstveno fantastiko, je že spoznal, da Musk ni človek, ki bi odnehal. »Če se ti zdi nekaj pomembno, pa čeprav so možnosti proti tebi, se moraš tega vseeno lotiti,« je ena njegovih najbolj znanih podjetniških izjav. In z njo povezana je tudi: »Vedno je treba dvomiti in se spraševati, kako bi lahko naredil stvari še bolje.«
Družbo je treba razsvetliti
Musk je sprva za najbolj nevaren človeški eksperiment označil uporabo fosilnih goriv, pozneje pa je svoje mnenje preoblikoval (kar ni nič nenavadnega, glede na to, da nenehno poudarja pomen kritik in napak, na katerih se učimo). Pozneje je poudaril, da je treba družbo razsvetliti glede pomena ohranjanja okolja, za najbolj nevaren človeški eksperiment pa je označil »… človeško ugotavljanje, koliko ogljikovega dioksida lahko prenese naša atmosfera, preden pride do okoljske katastrofe«. Tudi politikom, ki se izogibajo pogodbam o zmanjšanju izpustov CO2 in onesnaževanje upravičujejo z gospodarstvom, pa je sporočil: »Tudi če bi bila proizvodnja ogljikovega dioksida koristna za okolje, bi morali najti druge vire, saj bo fosilnih goriv preprosto zmanjkalo.« Opozarjati pa zna tudi običajne ljudi, tudi z besedami, ki nam niso preveč všeč – na primer s tem, ko nas opozarja na čiste načine prevoza: »Dejstvo je, da bi moral biti bencin še veliko dražji, saj bi morala biti v ceno zajeta tudi škoda, ki jo povzroča.« In ker je tudi sam zgolj človek, ki se zaveda, da je marsikomu težko začeti živeti drugače, dodaja: »Ljudje ne maramo sprememb, vendar jih moramo sprejeti, kadar so te alternativa katastrofi.«
Kaj pomeni biti koristen?
Musk je velik vzornik tako poslovnežem kot inženirjem in vsem, ki jih zanimata znanost in tehnologija. Znan je po tem, da je kritičen do šolskih sistemov, pogosto tudi poudarja, da znanje in izobrazba nista enako. A tudi takrat, ko nas odlikuje znanje, je treba vedeti, kako ga uporabiti. Naj bo to iztočnica za vse mlade, ki s svojimi zamislimi šele vstopajo v veliki svet, pa tudi za tiste, ki imajo kljub zrelim letom še veliko energije: »Nobene potrebe ni, da vsaka stvar povzroči veliko spremembo. Vprašajte se, ali je tisto, čemur se posvečate, tako uporabno, kot je lahko. Kakšno je tisto, kar ustvarjate, v primerjavi s tistim, kar imamo zdaj? Ustvariti nekaj, kar naredi veliko spremembo za peščico ljudi, je odlično – ravno tako pa je odlično tudi ustvariti nekaj, kar naredi drobno spremembo, a vpliva na množico ljudi.«
Kaj pa umetna inteligenca?
Zaradi električnih avtomobilov, ki vozijo sami, ter načrtovanja poselitve Marsa se Musk seveda ne more izogniti niti vprašanjem o umetni inteligenci. Pravi, da zagotovo prihaja in da se temu ni mogoče izogniti – treba pa je biti pazljiv, saj jo bo mogoče izkoristiti tudi za nevarne namene, zaradi česar bi morala biti ta demokratično nadzirana in nikakor ne zgolj v rokah elite. Opozarja pa nas tudi, da je lahko dobra in jo imamo ljudje, kljub drugačnim trditvam, pravzaprav radi: »Že zdaj smo kiborgi. Digitalno različico sebe imamo na spletu, v obliki elektronske pošte in družabnih profilov in vsega drugega, kar počnemo elektronsko. Z računalnikom, telefonom in aplikacijami na njiju imamo supermoči. Vsak od nas ima več moči, kot je je imel predsednik ZDA zgolj dvajset let nazaj: odgovorimo lahko na vsako vprašanje, se pogovarjamo s komerkoli kjerkoli na svetu, v hipu pošljemo sporočilo milijonom ljudi. Počnemo lahko neverjetne stvari.«
In potem je kupil milijon sadik dreves
Včasih se zdi, da nam Musk s svojimi inovacijami ter izjavami ne daje upanja, da nam pravi, da vrnitev k naravi ni mogoča in je treba iskati zgolj tehnološke rešitve. Vendar nanj ne smemo gledati tako enoznačno. »Življenje na Zemlji mora biti precej več kot iskanje rešitev. Biti mora navdihujoče,« pravi. Prav zato je morda pred tremi meseci skupini naravovarstvenikov, ki se trudijo ohraniti naš planet s sajenjem dreves, podaril denar za nakup kar enega milijona sadik. Kot uči nadobudne poslovneže, namreč ne smemo nikoli obupati in nikoli odnehati. Musk torej tudi sam verjame, da je za naš planet še vedno upanje.
