Elon Musk ลกe ni dopolnil niti petdeset let, pa so ga mediji ลพe razglasili za enega najbolj vplivnih ljudi na svetu in ga zaradi vizionarstva na podroฤju tehnologij poimenovali kar ยปarhitekt jutriลกnjega dneยซ. Poslovneลพ, ki je svoj prvi veฤji uspeh dosegel z ustanovitvijo plaฤilnega spletnega podjetja PayPal, je danes najbolj znan kot direktor podjetja Tesla Motors โ njegovi elektriฤni avtomobili, ki vozijo s pomoฤjo avtopilota, so prisotni tudi na naลกih cestah, ลกe veฤje cilje pa ima s podjetjem SpaceX, ki naj bi poslalo ฤloveka na Mars.
Elon Musk pravi, da je prvi korak ugotovitev, da je nekaj mogoฤe โ in nato se zaฤneลก ukvarjati z verjetnostjo, da to lahko izpeljeลก. Poslovneลพ, ki se je rodil v Juลพnoafriลกki republiki in se danes ponaลกa ลกe z drลพavljanstvom Kanade in ZDA, se zamisli, kjer je bila verjetnost uresniฤitve videti prava znanstvena fantastika, ni nikoli ustraลกil. Pri sedemnajstih je zapustil Afriko in se podal na ลกtudij v Kanado, kjer je pridobil izobrazbo s podroฤja ekonomije in fizike, pozneje pa je na prestiลพni univerzi Stanford vpisal tudi doktorski ลกtudij s podroฤja fizike in materialov, ki pa ga je po dveh letih opustil, saj je ลพe zaฤel razvijati svojo uspeลกno poslovno pot.
Elon Reeve Musk se je rodil leta 1971 v Juลพnoafriลกki republiki. Njegova mati je kanadska manekenka in pozneje dietetiฤarka Maye Musk, oฤe Errol pa je inลพenir in pilot. Elon je v mladosti veliko ฤasa preลพivel ob branju knjig, saj med soลกolci ni bil priljubljen in so se ti nad njim pogosto izลพivljali, celo do te mere, da je zaradi njihovega nasilja pristal v bolniลกnici. Kljub temu je ostal pozitiven ter iz prebranega ฤtiva, predvsem del Isaaca Asimova, izluลกฤil eno tistih vodil, ki ga spremljajo ลกe danes: da je treba v ลพivljenju izbrati dejanja, ki lahko ohranijo naลกo civilizacijo in prepreฤijo tako imenovano dobo teme. ยปฤe se zjutraj zbudiลก in veลก, da bo prihodnost boljลกa od sedanjosti, potem bo dober dan,ยซ pravi Musk.
Pri desetih letih se je navduลกil nad prvimi raฤunalniki za domaฤo uporabo, se sam nauฤil programirati in ลพe dve leti pozneje s svojimi programskimi reลกitvami tudi zasluลพil โ verjetno pa takrat ลกe ni vedel, da mu bo prav navduลกenje nad sodobnimi tehnologijami pomagalo, da bo nekoฤ resniฤno sanjal velike sanje za ฤloveลกko civilizacijo.
SpaceX
ฤeprav nas Muska veฤina najprej poveลพe z elektriฤnimi avtomobili Tesla, je verjetno njegov najpomembnejลกi projekt v drugem podjetju, v leta 2001 ustanovljenem SpaceX. Ta je bil od samega zaฤetka osredotoฤen na Mars in naj bi poskrbel, da se na Marsu postavi topla greda, v kateri bo mogoฤa vzgoja rastlin. Musk je bil takrat ลกe malo znan, in ko je odpotoval v Rusijo, da bi tam kupil raketo, ki bi z opremo lahko odpotovala na oddaljeni planet, mu je niso ลพeleli prodati. Kar niti ni bilo slabo, saj je izraฤunal, da bi lahko naredil svojo raketo za zgolj tri odstotke prodajne cene ruske โ in zato se je lotil gradnje. ลฝe leta 2001 je poletela njegova raketa Falcon 1, prva zasebna raketa, ki je v Zemljino orbito uspeลกno namestila satelit. Ker je Musk prepriฤan, da bodo vesoljska potovanja mogoฤa zgolj v primeru, da bodo rakete namenjene veฤkratni uporabi, se je posvetil inovativnemu naฤrtovanju ter leta 2015 izstrelil raketo, katere osnovni del se je uspeลกno vrnil nazaj na naลก planet. Musk glede na razvoj tehnologije napoveduje, da bo poslal ฤloveka na Mars do leta 2030. ยปRad bi umrl na Marsu,ยซ je dejal, ยปvendar ne ob strmoglavljenju.ยซ
In zakaj se zdi Musk tako obseden z Marsom? ยปPrihodnost ฤloveลกtva se lahko razvije v dve smeri. Ali bo postala medplanetna ali pa bo ostala obsojena na en planet in jo bo doletelo izumrtje.ยซ
Ohranjanje planeta
ฤeprav si Elon Musk pripravlja ยปzasilni izhodยซ, pa ne pozablja na planet, ki je ลกe vedno naลก dom. ยปUporaba fosilnih goriv je daleฤ najbolj neumen ฤloveลกki eksperiment,ยซ pravi in dodaja: ยปGlede na to, da vemo, da nam bo fosilnih goriv nekoฤ zmanjkalo, zakaj bi s tem eksperimentom nadaljevali โ le da vidimo, kako slabo se konฤa? Vsi vemo, da ne prinaลกa niฤ dobrega, znanost pa potrjuje, da prinaลกa zgolj slabo.ยซ
Musk se je zaradi teh misli z veseljem pridruลพil podjetju Tesla Motors, ki ga danes vodi kot direktor. Leta 2008 so izdelali prvi ลกportni avto na elektriko in prodali 2.500 primerkov. Musk je dejal, da ลพeli narediti ลกportni avtomobil, uporabiti zasluลพek za izdelavo cenejลกega avtomobila in zasluลพek od tega za izdelavo ลกe cenejลกega. Svojega naฤrta se drลพi in od prvega avtomobila, ki resniฤno ni bil za vsak ลพep, smo priลกli do modela 3, ki je tudi pri nas na voljo za dobrih trideset tisoฤakov (upoลกtevajoฤ nepovratna sredstva Eko sklada, kupcem pa pripada tudi ugoden kredit Eko sklada). Z osnovno razliฤico lahko z enim polnjenjem prevozite okoli 350 kilometrov, ne onesnaลพujete z izpuhi, pa ลกe prihranite pri gorivu.
Pomemben projekt je tudi SolarCity, ki je v lasti Tesle in je druga najveฤja solarna elektrarna na svetu, kmalu pa naj bi postala najveฤja. Zakaj ne bi izkoriลกฤali energije Sonca, ki je ฤista in je ลกe dolgo ne bo zmanjkalo, namesto da gradimo elektrarne, ki ลกkodujejo okolju?
Zadnja Muskova zamisel pa je tako imenovani Hyperloop. Gre za poceni transportni sistem, kjer naj bi po ceveh z vakuumom potovale kapsule s potniki. Musk je naฤrtoval, da naj bi bila prva povezava zgrajena med San Franciscom in Los Angelesom, pozneje pa je menda dobil obljubo ameriลกke vlade, da lahko prvo povezavo zgradi med New Yorkom in Washingtonom. Naฤrtovanje je v teku in prvi testi so ลพe bili opravljeni, glede na Muskovo vizionarstvo, iznajdljivost in milijardno premoลพenje pa seveda upamo, da bo zamisel uresniฤena. Ne le da bo Hyperloop za vedno odpravil gneฤo na cestah, temveฤ bo pomembno vplival tudi na zmanjลกanje avtomobilskih izpustov.
Marsikdo, ki je ob njegovih zamislih v preteklosti zmajeval z glavo in jih imel za znanstveno fantastiko, je ลพe spoznal, da Musk ni ฤlovek, ki bi odnehal. ยปฤe se ti zdi nekaj pomembno, pa ฤeprav so moลพnosti proti tebi, se moraลก tega vseeno lotiti,ยซ je ena njegovih najbolj znanih podjetniลกkih izjav. In z njo povezana je tudi: ยปVedno je treba dvomiti in se spraลกevati, kako bi lahko naredil stvari ลกe bolje.ยซ
Druลพbo je treba razsvetliti
Musk je sprva za najbolj nevaren ฤloveลกki eksperiment oznaฤil uporabo fosilnih goriv, pozneje pa je svoje mnenje preoblikoval (kar ni niฤ nenavadnega, glede na to, da nenehno poudarja pomen kritik in napak, na katerih se uฤimo). Pozneje je poudaril, da je treba druลพbo razsvetliti glede pomena ohranjanja okolja, za najbolj nevaren ฤloveลกki eksperiment pa je oznaฤil ยปโฆ ฤloveลกko ugotavljanje, koliko ogljikovega dioksida lahko prenese naลกa atmosfera, preden pride do okoljske katastrofeยซ. Tudi politikom, ki se izogibajo pogodbam o zmanjลกanju izpustov CO2 in onesnaลพevanje upraviฤujejo z gospodarstvom, pa je sporoฤil: ยปTudi ฤe bi bila proizvodnja ogljikovega dioksida koristna za okolje, bi morali najti druge vire, saj bo fosilnih goriv preprosto zmanjkalo.ยซ Opozarjati pa zna tudi obiฤajne ljudi, tudi z besedami, ki nam niso preveฤ vลกeฤ โ na primer s tem, ko nas opozarja na ฤiste naฤine prevoza: ยปDejstvo je, da bi moral biti bencin ลกe veliko draลพji, saj bi morala biti v ceno zajeta tudi ลกkoda, ki jo povzroฤa.ยซ In ker je tudi sam zgolj ฤlovek, ki se zaveda, da je marsikomu teลพko zaฤeti ลพiveti drugaฤe, dodaja: ยปLjudje ne maramo sprememb, vendar jih moramo sprejeti, kadar so te alternativa katastrofi.ยซ
Kaj pomeni biti koristen?
Musk je velik vzornik tako poslovneลพem kot inลพenirjem in vsem, ki jih zanimata znanost in tehnologija. Znan je po tem, da je kritiฤen do ลกolskih sistemov, pogosto tudi poudarja, da znanje in izobrazba nista enako. A tudi takrat, ko nas odlikuje znanje, je treba vedeti, kako ga uporabiti. Naj bo to iztoฤnica za vse mlade, ki s svojimi zamislimi ลกele vstopajo v veliki svet, pa tudi za tiste, ki imajo kljub zrelim letom ลกe veliko energije: ยปNobene potrebe ni, da vsaka stvar povzroฤi veliko spremembo. Vpraลกajte se, ali je tisto, ฤemur se posveฤate, tako uporabno, kot je lahko. Kakลกno je tisto, kar ustvarjate, v primerjavi s tistim, kar imamo zdaj? Ustvariti nekaj, kar naredi veliko spremembo za peลกฤico ljudi, je odliฤno โ ravno tako pa je odliฤno tudi ustvariti nekaj, kar naredi drobno spremembo, a vpliva na mnoลพico ljudi.ยซ
Kaj pa umetna inteligenca?
Zaradi elektriฤnih avtomobilov, ki vozijo sami, ter naฤrtovanja poselitve Marsa se Musk seveda ne more izogniti niti vpraลกanjem o umetni inteligenci. Pravi, da zagotovo prihaja in da se temu ni mogoฤe izogniti โ treba pa je biti pazljiv, saj jo bo mogoฤe izkoristiti tudi za nevarne namene, zaradi ฤesar bi morala biti ta demokratiฤno nadzirana in nikakor ne zgolj v rokah elite. Opozarja pa nas tudi, da je lahko dobra in jo imamo ljudje, kljub drugaฤnim trditvam, pravzaprav radi: ยปลฝe zdaj smo kiborgi. Digitalno razliฤico sebe imamo na spletu, v obliki elektronske poลกte in druลพabnih profilov in vsega drugega, kar poฤnemo elektronsko. Z raฤunalnikom, telefonom in aplikacijami na njiju imamo supermoฤi. Vsak od nas ima veฤ moฤi, kot je je imel predsednik ZDA zgolj dvajset let nazaj: odgovorimo lahko na vsako vpraลกanje, se pogovarjamo s komerkoli kjerkoli na svetu, v hipu poลกljemo sporoฤilo milijonom ljudi. Poฤnemo lahko neverjetne stvari.ยซ
In potem je kupil milijon sadik dreves
Vฤasih se zdi, da nam Musk s svojimi inovacijami ter izjavami ne daje upanja, da nam pravi, da vrnitev k naravi ni mogoฤa in je treba iskati zgolj tehnoloลกke reลกitve. Vendar nanj ne smemo gledati tako enoznaฤno. ยปลฝivljenje na Zemlji mora biti precej veฤ kot iskanje reลกitev. Biti mora navdihujoฤe,ยซ pravi. Prav zato je morda pred tremi meseci skupini naravovarstvenikov, ki se trudijo ohraniti naลก planet s sajenjem dreves, podaril denar za nakup kar enega milijona sadik. Kot uฤi nadobudne poslovneลพe, namreฤ ne smemo nikoli obupati in nikoli odnehati. Musk torej tudi sam verjame, da je za naลก planet ลกe vedno upanje.