Prijava
Vsak, ki je kdaj poskusil ekološko pridelano vino, je takoj opazil razliko od navadnega, konvencionalno pridelanega vina. Razlikuje se že po sami barvi, ki je bolj intenzivna, vina so malenkostno bolj trpka, vendar polnega, bogatega okusa. Do ekološko pridelanega vina pa je daljši postopek, ki ga lahko razdelimo na dva dela, in sicer ekološko vinogradništvo, kjer grozdje pridelamo na ekološki način, ter ekološko vinarstvo, kjer iz grozdja pridelamo vino.
Ekološko vinogradništvo
Cilj ekološkega vinogradništva je pridelati grozdje na ekološki način. To je na naraven, okolju prijazen način, kjer je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Rodovitnost tal lahko povečujemo zgolj z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje …
Za trto velja, da sodi med rastline, ki so bolj občutljive in dojemljive za okužbe z boleznimi ter napade škodljivcev. Najpogostejše bolezni so peronospora, oidij ali pepelovka vinske trte, siva plesen in gniloba. Od škodljivcev pa so to zavijač, pršice in drugi škodljivci. Zato je zaščita trte še kako pomembna. Vendar pa v ekološkem kmetijstvu sintetična fitofarmacevtska sredstva niso dovoljena, zato moramo za zaščito pred boleznimi in škodljivci posegati zgolj po naravnih pripravkih. Za varstvo pred boleznimi so sicer dovoljena nekatera sredstva na podlagi bakra in žvepla ter parafinska in mineralna olja.
V ekološkem kmetijstvu sta izredno pomembni tudi izbira sort in pravilna oskrba trte. Izbiramo bolj odporne sorte. Pri zasaditvi prilagodimo gostoto saditve trsov. Skrbimo, da je opravljen pravilni rez in da je na trsu manj grozdov. S tem je izboljšana zračnost med grozdi, kar posledično privede do manj bolezni. Tega dejstva se še posebej zavedajo ekološki pridelovalci, ki so razvili posebno napravo PCS (Psychical Crop System). Napravo uporabljajo podobno kot klasično škropilnico. Razlika je le, da PCS dovaja topel veter, ki pri hitrosti 150 km/h in temperaturi 70 stopinj Celzija oplazi trto. S pomočjo toplega vetra trte postanejo odpornejše, listi debelejši, v grozdju pa se poveča vsebnost resveratrola. Resveratrol je močan antioksidant in kot tak zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter ščiti naše celice pred uničujočimi prostimi radikali, znižuje vrednost slabega in zvišuje vrednost dobrega holesterola, pomaga pri zmanjševanju možnosti za razvoj sladkorne bolezni, našim celicam pa daje energijo. Kot posledica delovanja PCS-naprave je boljša tudi oprašitev, ki posledično pripomore, da je v času trgatve manj gnilobe. Tako je trta odpornejša, okužb pa je manj.
Dokazano je namreč, da na kakovost grozdja in s tem tudi vina pomembno vpliva več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejša sorta, agrotehnični ukrepi, klima, tla itd. Zato tudi sama pridelava grozdja po ekoloških smernicah svojevrstno vpliva na kakovost in okus vina. Vendar pa so višji stroški pridelave in nižji pridelki grozdja, ki dosegajo zgolj okoli 2/3 pridelka, kot ga dobimo pri konvencionalni pridelavi, razlog, da se za ekološko pridelavo grozdja in vina žal odloča le malo vinogradnikov ter vinarjev.
Ekološko vinarstvo
V ekološkem vinarstvu je cilj, da iz ekološko pridelanega grozdja pridelamo čim bolj kakovostno vino. Pri tem moramo upoštevati, da lahko v ekološkem vinarstvu uporabljamo le naravne, grozdju lastne glivice in ne uporabljamo oziroma dodajamo drugih kvasovk, taninov ali ostalih pripravkov, ki pomagajo izboljšati okus vina. Posebni postopki, ki se za to uporabljajo, dajo vinu poseben okus, barvo in karakter.
Prvi postopek je drozganje, ko grozdje s posebnimi mlini zmeljejo, vendar ne v celoti, zgolj toliko, da kožica poči. Po drozganju pri belih vinih iz konvencionalne pridelave ločijo peclje in jagode ter slednje stisnejo v mošt. Pri proizvodnji rdečih vin pa peclje in jagode pustijo v posodah, saj se tako izvaja ekstrakcija barve, taninov in drugih snovi. Ta postopek imenujemo maceracija. Pri ekološki proizvodnji vin pa tako pri belih kakor tudi rdeči sortah izvajamo maceracijo. Zaradi tega imajo tudi bela vina nekoliko bolj oranžen odtenek ter so nekoliko bolj trpka. Ker je vino dlje časa na drožeh, potrebuje tudi manj žveplanja. Droži namreč vino tudi čistijo. Ker pri ekološki pridelavi grozdja in nato proizvodnji vin ne uporabljamo umetnih sredstev, imajo taka vina več antioksidantov.
Mogoče še to, v Evropski uniji oznaka ekološko vino ni dovoljena. Oznaka, ki jo lahko uporabljamo, je: vino iz ekološko pridelanega grozdja.
Posebna veja ekološkega kmetovanja, ki stopa še korak bliže k naravi in z naravo, je biološko-dinamična metoda, katere utemeljitelj je Rudolf Steiner. Za to metodo kmetovanja je značilno, da poleg upoštevanja vseh ekoloških metod upošteva tudi zakonitosti gibanja zemlje in letnih časov ter postavitve zvezd in planetov. Poleg tega uporabljajo biološko-dinamične pripravke, ki izvirajo iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. Pri pripravi komposta uporabljajo tudi pripravke iz baldrijana, regrata, hrastovega lubja, koprive, kamilice in rmana. V biološko-dinamičnem načinu kmetovanja so strogo prepovedani vsi sintetični pripravki.
