Z ekcemom, ki je znan tudi kot atopijski dermatitis, naj bi se spopadali približno 3 odstotki odraslih. Gre za kronično vnetje kože, zaradi katerega postane koža ekstremno suha, groba na otip in srbeča. Ljudje, ki nimajo tovrstnih težav, se običajno ne zavedajo vseobsegajočih negativnih vplivov atopijskega dermatitisa. Raziskovalci, ki se ukvarjajo z atopijskim dermatitisom, opozarjajo, da je posebno pogosto spregledan negativen vpliv na duševno zdravje. Tako estetski vidik kot nenehna srbečica lahko pri ljudeh z atopijskim dermatitisom občutno povečata tveganje za različne težave, povezane z duševnim zdravjem. To je potrdila tudi študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Annals of Allergy, Asthma & Immunology.
Slabi dnevi pri osebah z atopijskim artritisom nadpovprečno pogosti
V študiji lahko preberemo, da je kar 72 odstotkov vseh oseb z atopijskim dermatitisom, ki so sodelovale v raziskavi, odgovorilo, da se s težavami, povezanimi z duševnim zdravjem, v povprečju spopadajo 1–10 dni v mesecu, 17 odstotkov vprašanih pa celo več kot 11 dni na mesec.
Nova študija tako potrjuje predhodne izsledke. Raziskovalci so namreč že pred tem dokazali korelacijo med atopijskim dermatitisom in povečanim tveganjem za težave z duševnim zdravjem. Vendar pa nova študija obenem prinaša tudi pomembno nadgradnjo. Raziskovalci so se namreč osredotočili na vprašanje, kako pogosto se osebe z atopijskim dermatitisom o vplivu te bolezni na duševno zdravje pogovarjajo s svojim zdravnikom oziroma z alergologom.
Povečano tveganje za depresijo in anksioznost
Kot omenjeno, so že pretekle raziskave potrdile, da atopijski dermatitis poveča tveganje za težave z duševnim zdravjem. Odkrito je bilo povečano tveganje za depresijo in anksioznost, pri čemer je bilo tveganje za depresijo odvisno od intenzivnosti simptomov atopijskega dermatitisa oziroma ekcema. Podlaga za novo študijo, objavljeno v reviji Annals of Allergy, Asthma & Immunology, je bil spletni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 954 odraslih z atopijskim dermatitisom, pri čemer jih je 23 odstotkov obiskovalo alergologa. Že uvodoma smo omenili, da je analiza vprašalnikov razkrila, da se je velik delež sodelujočih spopadal s težavami, povezanimi z duševnim zdravjem. Tovrstne težave so bile posebno pogoste pri tistih z zmerno in zelo intenzivno obliko atopijskega dermatitisa.
Zdravniki pogosto osredotočeni le na lajšanje fizičnih simptomov
Čeprav so bile težave z duševnim zdravjem med tistimi, ki so izpolnili vprašalnik, zelo pogoste, se številni o tovrstnih težavah niso nikoli pogovorili s svojim alergologom. Kar 35 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da alergologu niso nikoli omenili negativnega vpliva atopijskega dermatitisa na duševno zdravje. Posebno zaskrbljujoče pa je, da alergologi pogosto ne pomislijo na ta vidik. Med tistimi, ki so sodelovali v raziskavi, je bilo namreč kar 57 odstotkov oseb, ki so v vprašalniku navedle, da jih alergolog ni nikoli povprašal o duševnem zdravju.
Avtorji študije opozarjajo, da študija nakazuje, da je pri obravnavi oseb z atopijskim dermatitisom nujen holističen pristop. Po eni strani se sicer zavedajo, da se morajo alergologi v osnovi posvetiti lajšanju simptomov, ki so vezani neposredno na kožo, vendar to ni dovolj. Menijo, da bi morali biti alergologi pozorni tudi na duševne težave, ki se lahko pojavijo kot posledica atopijskega dermatitisa, in pacientom, pri katerih zaznajo tovrstne težave, pomagati pri tem, da pridejo do ustrezne strokovne pomoči.
Avtorji študije se pri tem zavedajo, da je čas, ki ga imajo alergologi na voljo za obravnavo pacientov, omejen, zato menijo, da bi se moral uveljaviti standardiziran nabor vprašanj, povezanih z razpoloženjem, čustvi, spanjem ipd. Tako bi lahko alergologi hitreje ocenili, kateri pacienti potrebujejo pomoč strokovnjakov za duševno zdravje.
Osebe z atopijskim dermatitisom se lahko hitro ujamejo v začaran krog
Ena od največjih težav pri atopijskem dermatitisu je pogosto zelo intenzivna srbečica. Ker se signal za srbečico prenaša po istih živčnih vlaknih kot signal za bolečino, ni presenetljivo, da je srbečico zelo težko prenašati. Poleg tega je pri ljudeh z atopijskim dermatitisom srbečica pogosto posebno intenzivna zvečer oziroma ponoči, kar lahko privede do hudih težav s spanjem. Nenaspanost lahko nato oteži regulacijo čustev, s čimer se poveča tveganje za depresijo in sorodne težave.
Depresija pa lahko nato okrepi težave s spanjem, s čimer se ustvari začaran krog, v katerega se lahko vključita tudi stres in anksioznost, ki lahko okrepita simptome atopijskega dermatitisa. Jasno je torej, da ne smemo podcenjevati negativnega vpliva, ki ga ima lahko atopijski dermatitis na duševno zdravje – in da je nujno, da se tovrstne težave prepoznajo čim hitreje.