Ščetico so uporabljali že v antiki in srednjem veku, večinoma zunanje in kot pripravek s kisom ali vinom za težave s kožo in bradavicami. Včasih so ščetico uporabljali predvsem v tekstilni industriji za glajenje tkanin, kot so volnina oblačila.
Divja ščetica je danes zelo cenjena
Danes jo zelo cenimo, ker ima v sebi posebno moč. Divjo ščetico (Dipsacus sylvestris) so po svetu zanesli kot okrasno rastlino, danes pa je to pogosto kot plevel. Poznamo več vrst ščetic. Naravno rastišče divjih ščetic so severna Afrika, Evropa in zahodna Azija. Divja ščetica je do 2 m ali več visoka dvoletnica, ki prvo leto oblikuje le bogato rozeto suličastih listov, ki so dolgi do 40 cm in široki do 6 cm. Na spodnji strani so na osrednji žili razporejeni mali trni. Drugo leto zraste steblo s pokončnimi poganjki. Listi stebla so manjši in podobni listom rozete. Steblo je v prerezu oglasto in ima vzdolžne robove s trni. Na vrhu se oblikuje jajčasto socvetje, podprto z ovojkovimi listi, ki imajo izrazite trne. Socvetje sestavljajo majhni modri ali svetlovijoličasti cvetovi in vsak cvet je podprt z opornim lističem, ki se konča z bodico.
Do jeseni dozorijo rjavi štirirobni plodi, veliki do 5 mm, ki vsebujejo po eno seme. Koreninski sistem sestavlja glavna korenasta korenina s stranskimi koreninami. Ščetica najbolj uspeva na sončnih legah in na vlažnih, dobro odcejenih tleh. Najučinkovitejša je setev konec poletja ali v začetku jeseni. Rastlina raste hitro in jo je treba večkrat opleti. Uporabni del je korenina, ki jo izkopljemo jeseni prvo ali drugo sezono.
Tako okrasna kot tudi zelo zdravilna rastlina
Zaradi posebnega videza je ščetica okras in posebnost vsakega vrta. Rastlino sadimo posamično ali v gručo, na sredino ali v ozadje gredic. Posebnost so socvetja z dvema obročema modrih ali svetlovijoličastih cvetov. Ščetica se hitro sama zaseje in se intenzivno razraste. Posušena rastlina pa je uporabna za izdelavo dekoracij iz suhega cvetja, ikeban, šopkov. V kulinariki pa ščetice ne uporabljamo. Zaradi grenkih snovi jo lahko dodamo k zeliščnim grenčicam. Cvetoča ščetica je dober vir nektarja, zato na vrt privablja čebele, metulje in druge žuželke, predvsem jeseni pa so semena hrana mnogim pticam.
Uporaba in zdravilni učinki
Ščetico uporabljamo za hitrejše celjenje ran pri zvinih, zlomih in drugih poškodbah kostnega in vezivnega tkiva. Okrepimo tudi delovanje ledvic in jeter, spodbuja krvni obtok, lajša bolečine in ureja menstrualno krvavitev, ureja hormonsko ravnovesje in velja kot splošno okrepčilo za organizem. Ščetica spodbuja potenje, odvajanje vode, pomaga pri težavah z želodcem, spodbuja tek in izločanje žolča. Razstruplja telo in čisti kri. Kot homeopatsko zdravilo pa se ščetica uporablja pri težavah s kožo.
Najbolj znano in cenjeno delovanje divje ščetice pa je seveda, da uspešno pomaga pri boreliozi – kugi današnjega časa, kot to bolezen imenuje nemški zdravnik dr. Wolf-Dieter Storl v svoji knjigi Naravno zdravljenje borelioze, kjer opisuje, kako se je sam boril in premagal to bolezen. Dr. Storl govori, da je treba poleg uživanja pripravka divje ščetice, ki uniči boreliozo, živeti z mislijo nase, da v življenje vnesemo potrebo po gibanju in uživanju zdrave, naravne prehrane. Uživati moramo dovolj tekočine, da se telo očisti strupov.
Ščetica in borelioza
V boju pri lymski boreliozi se priporoča, da se divja ščetica jemlje na prazen želodec (pol ure pred obrokom), 3-krat dnevno zaužijemo nekaj kapljic izvlečka divje ščetice, ki jo čim dlje zadržimo v ustih in žvrkljamo, da se bolje resorbirajo določene učinkovine in je delovanje tako učinkovitejše. Izvleček uživamo različno dolgo, odvisno od vsakega posameznika in stanja bolezni, nato pa vsak mesec pet dni ob polni luni in drugih obremenitvah telesa eno leto, ker se tudi bakterije borelioze razmnožujejo po luninih ciklusih na 28 dni. Količina izvlečka naj bo vselej prilagojena posamezniku, vselej upoštevamo starost, fizično, telesno in duševno kondicijo bolnika. Naravno zdravljenje borelioze je zelo prilagojeno posamezniku.
Zraven se priporoča tudi pite čajev ali kapljice iz koprive, preslice in breze, ki delujejo dobro na ledvica ter uživanje semen pegastega badlja. Okus ščetice je trpek, grenko sladek in tako tudi to spodbudi prebavne žleze. Cvet ščetice je vijolične barve in ima močan meditacijski učinek. Vijoličasta barva je znana v meditacijski praksi in služi kot pogled v osebno notranjost in duhovno poglabljanje. Ščetica obnavlja vsako celico telesa in vzpostavi harmonizacijo življenjskih procesov. Kitajski in japonski znanstveniki so dobro preučili divjo ščetico in ugotovili, da pomaga tudi pri kroničnem revmatizmu, pri poškodbah mišic, sklepih, kosti, pretrganih vezeh, artritisu, pri putiki in močno razstruplja organizem.
Dva primera, ki sta povzetka iz knjige dr. Storla
V prvem primeru je potekalo zdravljene dramatično. Ženska srednjih let je bila po petih letih okužbe invalidna in za delo nesposobna. Po dvotedenskem jemanju izvlečka je dobila izpuščaj, po treh tednih in pol pa se je njeno stanje izboljšalo. Štirje naslednji pregledi krvi so bili negativni, z drugimi besedami spirohet ni bilo več mogoče dokazati. Pacientka je domnevala, da je delovanje divje ščetice aktiviralo avtoimunski sistem.
Tudi v drugem primeru je bila bolnica okužena že 6 let, z značilnimi simptomi: bolečine v mišicah in sklepih, kronična utrujenost in izguba psihične jasnosti. Jemanje tinkture je najprej povzročilo poslabšanje stanja, sledil je izpuščaj in končno izboljšanje. Tudi sam imam bogate dolgoletne izkušnje z zdravljenjem borelioze, kar sem izkusil tudi na lastni koži. Več o mojih izkušnjah si lahko preberete v več intervjujih in člankih, ki sem jih napisal o tej bolezni, in mojih raziskovanjih o cenjeni ščetici.
